prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o obstoju in vrednosti darila - manj verjetna pravica dediča
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se po ustaljeni sodni praksi glede daril šteje, da jih mora dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov, ko se dokazno breme prevali. Med takšne listinske dokaze ni mogoče šteti zapisa na naroku, ki je nastal zaradi nesporazuma med dediči in sodiščem.
Za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon pravil ne predpisuje. Pravica katere stranke je verjetnejša, mora sodišče presoditi glede na okoliščine konkretnega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037830
OZ člen 149, 153, 153/2, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 8, 286b, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - padec s strehe - objektivna odškodninska odgovornost - delo na višini - delo s povečano nevarnostjo - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca - opustitev varnostnih ukrepov - izvedenec za varstvo pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - dokazna ocena - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - sporen obseg poškodb - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - mejni prag zadostne verjetnosti - potek zdravljenja - pravica do izjave - neizvedba predlaganega dokaza - javna listina - prepozen dokazni predlog - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ocena delovne zmožnosti - odvetniški stroški - odmera po stroškovniku
Toženka ni zagotovila ustreznih varnostnih in delovnih pogojev za opravljanje tožnikovega dela na višini (zagotovitev varovalne opreme in ustreznega dostopa po strehi), zato se ne more sklicevati na nepričakovanost tožnikovega ravnanja in nezmožnost izognitve njegovim posledicam. Ugovor o tožnikovem prispevku je bil pravilno zavrnjen.
Po merilu mejnega praga zadostne verjetnosti povzročitelj škode odgovarja za celotno škodo, ki je nastala zaradi škodnega dogodka, če oškodovanec z verjetnostjo, ki presega 50 %, dokaže, da je ravnanje odgovorne osebe povzročilo škodni dogodek.
pravočasnost ugovora - zavrženje prepoznega ugovora - zamuda roka za ugovor
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v strankinem hišnem predalčniku.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - izpolnitev zakonskih pogojev - nujen ukrep - izvedensko mnenje - časovna veljavnost začasnega zadržanja - trajanje varnostnega ukrepa
Po določbi 53. člena ZDZdr je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe v nujnih primerih možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena ZDZdr.
Sprejeta odločitev o času zdravljenja ne izključuje možnosti predčasnega odpusta, če bi se zdravstveno stanje udeleženca izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več.
ZPP člen 7, 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 26. ZJZP člen 31. Odlok o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Gospodarske cone Todraž (2007) člen 6.
Tožeča stranka neupravičeno enači oblastno ravnanje tožene stranke pri sprejemu in izdaji Odloka in civilnopravno razmerje pravdnih strank, v katerega sta vstopili s sklenitvijo Koncesijske pogodbe. Vrhovno sodišče je potrdilo, da akti, ki jih lokalna skupnost sprejme v okviru svoje oblasti, ne morejo biti podlaga civilnopravnega razmerja. Ko občina dejanja izvršuje v okviru svoje oblasti kot v tem primeru, je že pojmovno izključeno civilnopravno razmerje, ki temelji na enakovrednem položaju v njem udeleženih subjektov.
Navedeno stališče Vrhovnega sodišča po presoji višjega sodišča utemeljuje pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da bi v primeru, ko bi tožena stranka prevzela obveznost zagotovitve priključitve uporabnikov na omrežje v razmerju do svojega pogodbenega partnerja - tožeče stranke, stranki to obveznost morali izrecno opredeliti v Koncesijski pogodbi. Takšne vsebine Koncesijska pogodba nima, Odlok pa v spornem 6. členu ni posamični akt, ki bi urejal posamično razmerje med pravdnima strankama.
določitev stikov med staršem in otrokom - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - nastanitev v rejniški družini
Pri ureditvi stikov med otrokom in staršem je treba v prvi vrsti upoštevati otrokove koristi, ne pa želje staršev.
A. je že od januarja 2011 nameščen v rejniški družini, v svojem okolju se dobro počuti in v svojem razvoju dobro napreduje. Skozi daljše obdobje je rejniška družina postala A. dom in njegovo primarno okolje. Za svoj razvoj potrebuje urejene in stabilne razmere, kar mu omogoča življenje v rejniški družini, tem okoliščinam pa mora biti glede na ugotovljena dejstva prilagojen tudi režim stikov s predlagateljem.
ZPP člen 116, 277, 318, 318/1, 318/1-1. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.
vročitev tožbe - pravilna vročitev tožbe - odgovor na tožbo - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - uporaba jezika stranke - kršitev pravil o vročanju - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - zamudna sodba
Pravna posledica zamude z odgovorom je, da je stranka prekludirana v procesni pravici, da na tožbo odgovori. Če odgovori, vendar prepozno, sodišče odgovora ne zavrže, temveč ga ne upošteva in izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji. Kršitev pravil o vročanju ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Uredba 1393/2007 zagotavlja stranki pravico do sodelovanja v postopku tako, da ji daje pravico zavrniti sprejem pisanja, ki je prvo v postopku, če ni sestavljeno v jeziku, ki ga razume ali v uradnem jeziku kraja vročitve, oziroma mu ni priložen prevod v enega od teh jezikov.
postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - delna poslovna sposobnost - dokaz s sodnim izvedencem - zdravstveno stanje - obstoj razlogov za odvzem - ovira za vrnitev
Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odvzeta poslovna sposobnost, sodišče odloči o delni ali popolni vrnitvi poslovne sposobnosti (54. člen ZNP).
Odločilen je odgovor na vprašanje, ali so razlogi, zaradi katerih je bila nasprotnemu udeležencu delno odvzeta poslovna sposobnost, prenehali, torej ali se je njegovo zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da se bo v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, lahko obvladal.
Okoliščine, ki so utemeljevale neposredno nevarnost ogrožanja pravic in interesov nasprotnega udeleženca, zaradi česar mu je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, niso prenehale.
Ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca izboljšalo v takšni meri, da bi se lahko obvladal v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, je prvo sodišče pravilno ugotavljalo s pomočjo izvedenca medicinske stroke kot neodvisnim strokovnjakom, saj samo ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem. Le izvedenec psihiatrične stroke je namreč tisti, ki ima znanje, da na podlagi medicinske dokumentacije in osebnega pregleda in podatkov kritično presodi zbrano gradivo in oceni zmožnost osebe za razsojanje.
stiki med starši in otrokom - začasna odredba - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - procesne predpostavke za pritožbo
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bilo z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 9. 7. 2020 na novo urejeno razmerje med otrokom in staršema kot udeležencema tega nepravdnega postopka ter je izdana začasna odredba v celoti nadomestila začasno odredbo, ki je predmet obravnavanja v tem postopku. V posledici navedenega sodišče druge stopnje ugotavlja, da na strani nasprotne udeleženke ni več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep o začasni odredbi.
ZFPPIPP člen 121. ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/4, 34a/7.
plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravni pouk - opozorilo stranki
Če sodišče pravnemu sredstvu iz prvega in četrtega odstavka 34.a člena ZST-1 ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00036651
ZNP člen 123, 123/2. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZIZ člen 15, 178, 236. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 70.
sklep o delitvi solastnine - nepravdni postopek - izvršilni postopek - prodaja stvari po določbah ZIZ - predlog upnika za prodajo - predlog dolžnika za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - zaslišanje stranke - neizvedba dokaza - dolžnikova pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni učinek pravnomočnosti odločbe
Skladno z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 12. 1990 se v postopku za delitev stvari tudi po poteku 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP prodaja na predlog vsakega udeleženca opravi v nepravdnem in ne v izvršilnem postopku. To izhaja že iz samega besedila 123. člena ZNP, ki govori o nadaljevanju postopka, ki je že tekel, in je tudi v skladu z načelom smotrnosti postopka. V konkretnem primeru bi se zato o upnikovem predlogu za razdelitev stvari s prodajo moralo odločati v nepravdnem postopku. Vendar pa je treba upoštevati, da je sedaj sklep o izvršbi in tudi sklep o ugovoru že izdan oziroma da je že bila izdana odločba o glavni stvari, posledično pa je procesna kršitev glede vrste postopka postala brezpredmetna.
Po drugem odstavku 123. člena ZNP lahko vsak udeleženec predlaga prodajo stvari po določbah zakona o izvršilnem postopku (sedaj zakona o izvršbi in zavarovanju) o razdelitvi stvari po preteku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o razdelitvi nepremičnine. Glede na takšno jasno in nedvoumno zakonsko določbo je po presoji višjega sodišča 30-dnevni rok za podajo predloga za prodajo stvari po določbah zakona o izvršbi in zavarovanju vezan na pravnomočnost in ne na izvršljivost sklepa o razdelitvi stvari.
Pravilna je tudi odločitev o predlogu za odlog izvršbe, saj dolžnik ni izkazal vseh kumulativno predpisanih pogojev za odlog iz prvega odstavka 71. člena ZIZ oziroma tega, da bi mu s prodajo nepremičnine nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, večja od škode, ki bi z odlogom prodaje nastala upniku. V pritožbi dolžnik niti ne izpodbija ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da konkretna nepremičnina ni njegov dom oziroma da mu ni nujno potrebna za prebivanje. Pač pa dolžnik poudarja, da je na nepremičnino čustveno navezan in da je zato že v nepravdnem postopku predlagal, da se mu nepremičnina dodeli v izključno last. S tem v zvezi višje sodišče pojasnjuje, da je bilo v nepravdnem postopku pravnomočno odločeno, da se opravi klasična civilna delitev nepremičnine in ne, da se nepremičnina dodeli v izključno last dolžniku. V tem izvršilnem postopku se pravnomočni sklep nepravdnega sodišča le izvršuje in že zato dolžnik z argumentom, da je čustveno navezan na nepremičnino in da ni nobene druge primerljive nepremičnine na trgu, ki bi lahko nadomestila konkretno nepremičnino, ki se bo prodala, ne more uspeti. Če bi takim dolžnikovim navedbam sledili, bi s tem dejansko obšli pravnomočni sklep nepravdnega sodišča.
Ni mogoče zaključiti, da je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da je dolžnik v konkretnem primeru zvijačno (z zlorabo pravic) vložil poziv na unovčitev bančne garancije. Prav tako ni mogoče zaključiti, da je šlo za situacijo, ko bi dolžnik kot upravičenec iz garancije vedel za okoliščine, ki izplačilo garantiranega zneska očitno ne opravičujejo, pa bi kljub temu podal neutemeljeno zahtevo za unovčitev zavarovanja. Drži, kot je navedlo sodišče prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi (zgolj) za spor med strankama glede tega, ali je upnik svojo obveznost jamčevanja za napake pravilno in v celoti izpolnil. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi odgovor na to vprašanje terjal izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka, v katerem bi bilo treba natančno razmejiti odgovornost za nastale in neodpravljene napake (med upnikom, dolžnikom A. d. o. o., nadzorom, projektantom...) ter preveriti ustreznost in zadostnost reševanja reklamacij s strani upnika. Utemeljeno je zato pritrdilo dolžniku, da razreševanju teh vprašanj ni namenjen postopek zavarovanja, pač pa postopek ugotavljanja (morebitnih) preplačil upravičencu (tretji odstavek 1087. člena ZOR) in da ni izkazano, da je dolžnik očitno in nesporno neutemeljeno zahteval izplačilo oziroma, da je zlorabil pravico, ki mu jo daje (abstraktno) zavarovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037812
ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 458, 458/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica (2014) člen 6, 6/1, 6/1-2.
postopek v sporu majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zadostna obrazložitev - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zapadlost računa - odpravljiva procesna pomanjkljivost - sprememba sodbe - komunalne storitve - obračunavanje omrežnine - delitev po solastniških deležih - lastnik stavbe - odločitev o pravdnih stroških - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - končni uspeh strank v postopku - sporna podlaga in višina zahtevka - obresti kot stranska terjatev
Obrazložitev sodbe glede priznanih zneskov glavnice je na prvi pogled sicer kratka, vendar navedba univerzalne formule (za vse vtoževane račune) zadošča za preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Pri odločitvi o obrestnem delu zahtevka pa je glede datumov začetka teka zakonskih zamudnih obresti podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je glede na njeno očitnost mogoče odpraviti.
pritožbeni stroški - odločitev o stroških postopka - pridržanje odločitve o pravdnih stroških
Ker je sklep o odmeri stroškov izvedenca, ki je sodeloval v pritožbenem postopku, postal pravnomočen, je pritožbeno sodišče odločilo še o pritožbenih stroških obeh pravdnih strank, ki sta se pritožili zoper prvostopenjsko sodbo in je bilo o njunih pritožbah že odločeno.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Z osebnimi okoliščinami pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki temelji na zakonskih določbah, ni mogoče izpodbiti.
Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti. Tako je sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ravnalo. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, čemur pritožnik ne oporeka, predlogu za odpust obveznosti ni bilo mogoče ugoditi.
ZIZ člen 1, 17, 17/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-5, 71. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 344, 378, 378/2. ZN člen 4, 23. ZVPot člen 27a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 6, 6/1, 7, 7/1, 8.
neposredno izvršljiv notarski zapis - kredit v CHF - valutna klavzula - načelo formalne legalitete - varstvo potrošnikov - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - preizkus po uradni dolžnosti - odlog izvršbe - zavrnitev dokaznega predloga - obrestna mera zamudnih obresti - zastaranje pogodbenih obresti - hipoteka
Zaradi načela stroge formalne legalitete izvršilno sodišče v ugovornem postopku ni dolžno opraviti preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi in moralo ter ni dolžno opraviti presoje prava EU glede vprašanja, ali gre za nedopusten pogodbeni pogoj. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in upniku na tej podlagi z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ugovorni razlog v izvršilnem postopku predstavlja šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo, ugotavljanju le-tega pa je namenjena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Tudi odločba Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-407/18 Aleš Kuhar in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d.d. z dne 26. 6. 1019 ne terja uradnega preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi že v okviru odločitve o ugovoru, temveč zahteva le učinkovito možnost odloga izvršbe, kadar sodišče na predolg dolžnika ali po uradni dolžnosti ugotovi nepoštene pogodbene pogoje v smislu navedene direktive. S tem, ko navedeno presojo opravi sodišče v okviru odločitve o odlogu izvršbe, niso zmanjšane možnosti varstva pravnih dobrin oziroma procesnih pravic potrošnika kot šibkejše stranke, saj ta lahko svoje pravice učinkovito in zavezujoče zavaruje v pravdnem postopku, medtem pa izvršba za izterjavo (sporne) terjatve ne teče.
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi, med drugim tudi, če naj bi se z njimi ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037829
ZPP člen 2, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZMed člen 27, 27/8, 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-6, 33, 44, 44/2. OZ člen 183.
objava popravka - zavrnitev tožbenega zahtevka - odklonitveni razlog za objavo popravka - vsebina in dolžina popravka - novinarski prispevek - povprečni gledalec - namen pravice do popravka - zahteva za objavo popravka pred tožbo - bančni posli - odobritev bančnega kredita - možnost obravnavanja - neudeležba - kazenski postopek - denarna odškodnina pravni osebi - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - nedopustna pritožbena novota - prekluzija trditev
Tožnik z izpostavljanjem vsebine oddaje oziroma izvajanj njene voditeljice ne vzbudi nobenega pomisleka v pravilnost ocene sodišča, da oddaja ni vsebovala nobenih (težkih) obtožb zoper njega, da ni bila podana informacija, da naj bi sodeloval v izsiljevalski zgodbi, niti da naj bi oddaja ustvarjala vtis, da gre za osebo, ki se poslužuje moralno (najbolj) zavržnih in spornih dejanj, kot tudi, da zahteva za objavo popravka temelji na tožnikovem subjektivnem sklepanju o tem, kakšen vtis so dobili gledalci.
Pravdni postopek, ki sledi zavrnitvi zahteve za objavo popravka (glej 33. člen ZMed), je samostojen postopek, v katerem lahko tožena stranka svoje (ugovorne) trditve ustrezno širi in dopolnjuje, oziroma so pravdne stranke, kar se tiče podajanja trditev in predlaganja dokazov zanje, „vezane“ zgolj na pravila ZPP.
predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - nasilje nad otrokom - fizično nasilje - odvzem pravice do stikov z otrokom - prepoved stikov z otrokom - prepoved približevanja - dokazni standard mejne verjetnosti - otrokova korist
V skladu z uveljavljeno sodno prakso je treba pri izdaji začasne odredbe o sporih iz razmerij med starši in otroki upoštevati izključno otrokovo korist. Narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje, med katerimi je tudi ta, da sodišče v tem postopku odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti.
Dolžnik si je ob izdaji bančnih garancij v korist I. izpogajal zavarovanje svoje obveznosti do I. s kontragarancijama banke A. in banke B. Dokler svojega poplačila ni dobil, se svojemu zavarovanju - pravici - nikakor ni dolžan odpovedati, še najmanj v posledici dejstva, da do dejanskega poplačila še ni prišlo oziroma da je postopek do poplačila v Indiji povezan s številnimi aktivnimi ravnanji, bistvenim sodelovanjem upnika in dvomi glede dejanskega poplačila zaradi likvidacijskega postopka nad I.