CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037812
ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 458, 458/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica (2014) člen 6, 6/1, 6/1-2.
postopek v sporu majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zadostna obrazložitev - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zapadlost računa - odpravljiva procesna pomanjkljivost - sprememba sodbe - komunalne storitve - obračunavanje omrežnine - delitev po solastniških deležih - lastnik stavbe - odločitev o pravdnih stroških - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - končni uspeh strank v postopku - sporna podlaga in višina zahtevka - obresti kot stranska terjatev
Obrazložitev sodbe glede priznanih zneskov glavnice je na prvi pogled sicer kratka, vendar navedba univerzalne formule (za vse vtoževane račune) zadošča za preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Pri odločitvi o obrestnem delu zahtevka pa je glede datumov začetka teka zakonskih zamudnih obresti podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je glede na njeno očitnost mogoče odpraviti.
Ni mogoče zaključiti, da je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da je dolžnik v konkretnem primeru zvijačno (z zlorabo pravic) vložil poziv na unovčitev bančne garancije. Prav tako ni mogoče zaključiti, da je šlo za situacijo, ko bi dolžnik kot upravičenec iz garancije vedel za okoliščine, ki izplačilo garantiranega zneska očitno ne opravičujejo, pa bi kljub temu podal neutemeljeno zahtevo za unovčitev zavarovanja. Drži, kot je navedlo sodišče prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi (zgolj) za spor med strankama glede tega, ali je upnik svojo obveznost jamčevanja za napake pravilno in v celoti izpolnil. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi odgovor na to vprašanje terjal izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka, v katerem bi bilo treba natančno razmejiti odgovornost za nastale in neodpravljene napake (med upnikom, dolžnikom A. d. o. o., nadzorom, projektantom...) ter preveriti ustreznost in zadostnost reševanja reklamacij s strani upnika. Utemeljeno je zato pritrdilo dolžniku, da razreševanju teh vprašanj ni namenjen postopek zavarovanja, pač pa postopek ugotavljanja (morebitnih) preplačil upravičencu (tretji odstavek 1087. člena ZOR) in da ni izkazano, da je dolžnik očitno in nesporno neutemeljeno zahteval izplačilo oziroma, da je zlorabil pravico, ki mu jo daje (abstraktno) zavarovanje.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršilni naslov - izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu - razlaga izvršilnega naslova
Drži sicer ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je dolžnik po izvršilnem naslovu dolžan železne palice, plastično ograjo in tablo z gradbenimi opozorili odstraniti tako, da bo upnici omogočena posest, uporaba in uživanje asfaltirane poti v širini najmanj 3 do 5 metrov in da je 4,18 metrov, kolikor so sedaj odmaknjene navedene stvari (te ugotovitve pritožba ne izpodbija), znotraj tega razpona. Vendar pa tudi po presoji višjega sodišča izvršilnega naslova ni mogoče razlagati na način, da za pravilno izpolnitev obveznosti nujno zadostuje že, da so palice, ograja in tabla od skladišča odmaknjene kolikor koli v širini med 3 in 5 metri, ne glede na to, za kateri del asfaltirane poti gre. Iz izreka in razlogov izvršilnega naslova (23. točka) namreč jasno izhaja, da mora biti pot na najširšem delu, namenjenem zavijanju vozil, široka 5 metrov. Pri tem je treba upoštevati, da je namen izvršilnega naslova omogočiti upnici uporabo in uživanje asfaltirane poti za dostop in zavijanje z vsemi vozili, drugimi prevoznimi sredstvi in stroji na nepremičnino z ID znakom 001 ter puščanje takih vozil upnice na nepremičnini dolžnika ID znak 002 pred objektom skladišča. Da bi bil ta cilj dosežen, mora biti tako na najširšem delu pot široka 5 metrov in ne manj, zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je dolžnik že s tem, ko je stvari odmaknil na razdaljo 4,18 metrov, izpolnil svojo obveznost. To namreč za celotno asfaltirano pot ne drži oziroma ne drži za tisti najširši del poti, namenjen zavijanju vozil.
zavrženje pritožbe - prekluzivni pritožbeni rok - pričetek teka roka za pritožbo - tek rokov - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasna odredba
Izpodbijani sklep je bil pritožniku vročen 22. 5. 2020, pritožba pa je bila vložena 8. 6. 2020, torej po izteku osemdnevnega roka za njeno vložitev. Na tek roka ni vplival ZZUSUDJZ.
ZIZ člen 1, 17, 17/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-5, 71. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 344, 378, 378/2. ZN člen 4, 23. ZVPot člen 27a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 6, 6/1, 7, 7/1, 8.
neposredno izvršljiv notarski zapis - kredit v CHF - valutna klavzula - načelo formalne legalitete - varstvo potrošnikov - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - preizkus po uradni dolžnosti - odlog izvršbe - zavrnitev dokaznega predloga - obrestna mera zamudnih obresti - zastaranje pogodbenih obresti - hipoteka
Zaradi načela stroge formalne legalitete izvršilno sodišče v ugovornem postopku ni dolžno opraviti preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi in moralo ter ni dolžno opraviti presoje prava EU glede vprašanja, ali gre za nedopusten pogodbeni pogoj. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in upniku na tej podlagi z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ugovorni razlog v izvršilnem postopku predstavlja šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo, ugotavljanju le-tega pa je namenjena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Tudi odločba Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-407/18 Aleš Kuhar in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d.d. z dne 26. 6. 1019 ne terja uradnega preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi že v okviru odločitve o ugovoru, temveč zahteva le učinkovito možnost odloga izvršbe, kadar sodišče na predolg dolžnika ali po uradni dolžnosti ugotovi nepoštene pogodbene pogoje v smislu navedene direktive. S tem, ko navedeno presojo opravi sodišče v okviru odločitve o odlogu izvršbe, niso zmanjšane možnosti varstva pravnih dobrin oziroma procesnih pravic potrošnika kot šibkejše stranke, saj ta lahko svoje pravice učinkovito in zavezujoče zavaruje v pravdnem postopku, medtem pa izvršba za izterjavo (sporne) terjatve ne teče.
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi, med drugim tudi, če naj bi se z njimi ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna.
postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - delna poslovna sposobnost - dokaz s sodnim izvedencem - zdravstveno stanje - obstoj razlogov za odvzem - ovira za vrnitev
Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odvzeta poslovna sposobnost, sodišče odloči o delni ali popolni vrnitvi poslovne sposobnosti (54. člen ZNP).
Odločilen je odgovor na vprašanje, ali so razlogi, zaradi katerih je bila nasprotnemu udeležencu delno odvzeta poslovna sposobnost, prenehali, torej ali se je njegovo zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da se bo v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, lahko obvladal.
Okoliščine, ki so utemeljevale neposredno nevarnost ogrožanja pravic in interesov nasprotnega udeleženca, zaradi česar mu je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, niso prenehale.
Ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca izboljšalo v takšni meri, da bi se lahko obvladal v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, je prvo sodišče pravilno ugotavljalo s pomočjo izvedenca medicinske stroke kot neodvisnim strokovnjakom, saj samo ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem. Le izvedenec psihiatrične stroke je namreč tisti, ki ima znanje, da na podlagi medicinske dokumentacije in osebnega pregleda in podatkov kritično presodi zbrano gradivo in oceni zmožnost osebe za razsojanje.
ZFPPIPP člen 121. ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/4, 34a/7.
plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravni pouk - opozorilo stranki
Če sodišče pravnemu sredstvu iz prvega in četrtega odstavka 34.a člena ZST-1 ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti.
Dolžnik si je ob izdaji bančnih garancij v korist I. izpogajal zavarovanje svoje obveznosti do I. s kontragarancijama banke A. in banke B. Dokler svojega poplačila ni dobil, se svojemu zavarovanju - pravici - nikakor ni dolžan odpovedati, še najmanj v posledici dejstva, da do dejanskega poplačila še ni prišlo oziroma da je postopek do poplačila v Indiji povezan s številnimi aktivnimi ravnanji, bistvenim sodelovanjem upnika in dvomi glede dejanskega poplačila zaradi likvidacijskega postopka nad I.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - nepopolna pritožba - podpis pritožnika
Pritožbeno sodišče je z vpogledom v zapis in besedilo pritožbe in ovojnice ugotovilo, da je pritožba zapisana v rokopisni pisavi pritožnika, v takšni pa je tudi na ovojnici, v kateri je bila sama pritožba, zapisano ime in priimek ter naslov nasprotnega udeleženca. V sami vsebini pritožbe je ob zapisu imena nasprotnega udeleženca zapisano tudi njegovo nasprotovanje odločitvi o pošiljanju v dom oziroma v socialno varstveni zavod. Takšne okoliščine zapisane pritožbe pa v predmetnem postopku, v katerem je sodišču naložena še posebna skrb za varstvo pravic in pravnih interesov oseb z motnjami ali težavami v duševnem zdravju (drugi odstavek 6. člena ZNP-1), dopuščajo zaključek, da pritožba nasprotnega udeleženca z dne 29. 6. 2020 vsebuje lastnoročni podpis nasprotnega udeleženca kot njenega vlagatelja.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - namen zakona - pojem nasilja v družini - sporazum o načinu uporabe stvari - konfliktnost med starši - neplačevanje preživnine - ekonomsko nasilje - stroški postopka - porazdelitev stroškov
Namen ZPND ni v tem, da se z ukrepi rešujejo konfliktni odnosi med partnerjema, h katerim prispevata oba (nekdanja) partnerja, ampak da se s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtvam družinskega nasilja. Partnerska in družinska razmerja, posebej ob razpadu življenjske skupnosti, so po naravi stvari tudi konfliktna. Zato ob odločanju o predlogu za izrek ukrepov po ZPND ni relevantno zgolj vprašanje, ali določena ravnanja predstavljajo nasilje v objektiviziranem smislu ali ne, ampak, ali predstavljajo takšno nasilje, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Le tedaj je tak poseg utemeljen. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.
Med pravdnima strankama je obstajal nesporazum glede podlage, ki ga je mogoče objektivno opravičiti, že s tem, da sta bili (obe) pravdni stranki v zmoti glede podlage. Čeprav si je pogoj, da je prodajalec lastnik stvari že v trenutku sklenitve pogodbe, težko predstavljati kot kavzo, ker objektivna kavza tega ne zahteva, saj lahko do uspeha prodaje pride tudi tako, da prodajalec kasneje pridobi lastninsko pravico, pa okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je subjektivna kavza bistveni element celotnega dogovora.
Tožnica zahteva, da toženec plača zakonske zamudne obresti od dneva plačila kupnine, toženec pa nasprotno trdi, da je zahtevek v tem delu lahko utemeljen le od dneva vložitve tožbe. Na tožnici je bilo dokazno breme, da dokaže nepoštenost ravnanja toženca ob sklenitvi pogodbe, kar pomeni, da je bilo na tožnici dokazno breme, da dokaže, da je toženec ob sklenitvi pogodbe vedel, da ni lastnik nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00038730
ZPP člen 343, 343/3, 351, 351/1. ZKP člen 217, 220, 220/1. KZ-1 člen 74, 74/1, 75, 186, 186/5. ZOPNI člen 21.
odškodninska odgovornost zaradi ravnanja državnega organa - protipravnost delovanja državnih organov - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - zaseg vozila - zaseg predmeta - nemožnost uporabe vozila - zmanjšanje vrednosti vozila - neprimerno skladiščenje vozila - neustrezna hramba zaseženega avtomobila - hramba zaseženega vozila - odvzem premoženjske koristi - hišna preiskava - omejevalni ukrep - poseg v lastninsko pravico - dopustnost ukrepov - lastništvo osebnega avtomobila - prometno dovoljenje - javna listina - pravno naziranje - neprerekana dejstva - stranski intervenient - delna sodba - objektivne meje pravnomočnosti - pravni interes za pritožbo
Okoliščina (spornost lastništva) je pomenila, da je obstajala, dokler se vprašanje lastništva avta ni dokončno in zanesljivo razčistilo, tudi pravna podlaga za zaseg vozila – ne kot dokaz v kazenskem postopku, temveč kot predmet, ki bi ga bilo treba morebiti odvzeti v skladu s 74. in 75. členom KZ-1 ali pa na podlagi ZOPNI.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4. URS člen 14, 22. ZS člen 109.
sodba na podlagi pripoznave - iztek roka za vložitev odgovora na tožbo - fikcija vročitve - iztek roka na dela prost dan - dejanski prejem sodne pošiljke - obvestilo o prispeli pošiljki - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - enotna sodna praksa - pravica do enakosti pred zakonom - pravica do enakega varstva pravic - ustrezna skrbnost - vrnitev v prejšnje stanje
Stališče, da bi se moralo kot odločilno dejstvo šteti trenutek, ko je toženec dejansko prejel tožbo, je napačno. Zaradi pravne varnosti in enakosti pred zakonom je določen trenutek, ko se šteje, da je oseba, ki na obvestilo o prispeli poštni pošiljki ne reagira v zakonsko določenem roku, prejela sodno pisanje. To je namen fikcije vročitve.
plačilo preživnine - odmera preživnine - družinski standard - premoženjsko stanje staršev - potrebe otroka - večje potrebe otroka - kritje otrokovih potreb - darilo - matematična operacija
Ugotavljanje preživninskih potreb upravičencev ni natančna matematična operacija, temveč skuša sodišče, upoštevajoč izvedene dokaze, življenjski standard družine in splošno znana dejstva o življenjskih stroških, določiti ustrezen znesek, ki bo primeren za dolgoročno kritje potreb preživninskih upravičencev ob približno enakih zmožnostih preživninskih zavezancev.
Nakup kolesa, občasna žepnina ali pokritje telefonskega računa, ki v stroških preživljanja sploh ni posebej upoštevan, brez dogovora s tožnico, ne predstavljajo plačila za potrebno kritje vsakomesečnih stroškov preživljanja. Enako velja tudi za jesenski nakup oblačil, za katerega toženec ni izkazal, da bi ga opravil sam, ampak je sodišče štelo, da predstavlja babičino darilo vnukom in da ga je kot takega razumela tudi tožnica, ko se je za naklonitev zahvalila.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - neplačilo zavarovalnine - razdrtje pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
Pravno stališče toženke, da zavarovanec ni dolžan plačati premije za obdobje, za katero nima zavarovalnega kritja, drži. To pomeni, da bi morala tožnica, če bi toženka plačala premije skladno s pozivi z dne 27. 12. 2016 in bi prišlo do škodnega dogodka v 24 urah po plačilu, toženki izplačati vso zavarovano škodo. Ker pa ni prišlo niti do škodnega dogodka, niti toženka ni plačala zapadlih premij, je njeno pritožbeno poudarjanje načela enake vrednosti terjatev za odločitev o pritožbi nepomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00035949
ZPP člen 495. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-a, 3/1-b, 3/1-d, 6, 6/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - zavrnitev predloga - nesporni zahtevek - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - opustitev vložitve pravnega sredstva
Pritožbeno stališče, da so pogoji za izdajo evropskega naloga za izvršbo izpolnjeni zaradi tega, ker je bila tožena stranka s sodbo obveščena o možnosti pravnega sredstva, ki pa ga ni vložila, je materialnopravno povsem zgrešeno. Pogoj za nespornost zahtevka po točki b prvega odstavka 3. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov namreč ne bo izpolnjen v trenutku, ko tožena stranka med sodnim postopkom poda ugovor v skladu s procesnimi pravili, kar se je v obravnavanem primeru tudi zgodilo. Zahtevek zato ne more naknadno postati nesporen, če tožena stranka ni vložila pravnega sredstva zoper sodbo sodišča prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037525
KZ-1 člen 223, 223/2, 341, 341/1. ZKP člen 372, 372-1. ZZZiv člen 5, 5-21, 5-25, 7.
oškodovanje tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - mučenje živali - izvršitveno dejanje - kršitev kazenskega zakona
Očitano izvršitveno ravnanje odtujitve premoženja je v konkretnem delu opisa opredeljeno z navedbo, da je obdolženi zarubljeno prikolico za prevoz konj znamke Worman odstranil s sedeža družbe B. d. o. o. ter jo da odpeljati svojemu bratu C. C.
Ker odtujitev pomeni prenos lastništva, kar storilec doseže na primer s prodajo ali darilom, je ugotoviti, da očitano ravnanje obdolženca ne predstavlja ustrezne konkretizacije tega zakonskega znaka, saj iz opisa ne izhaja, da bi obdolženi na brata prenesel lastništvo sporne prikolice.
pomanjkljiva trditvena podlaga - trditve o pravnoodločilnih dejstvih - kršitev pogodbenih obveznosti - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - informativni dokaz - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - bistven del izpolnitve
Zgolj trditev, da tožeča stranka ni izpolnjevala pogodbenih obveznosti, ne ustreza standardu, ki ga terjata 7. in 212. člen ZPP. Pomanjkanja trditev o pravno relevantnih dejstvih - konkretno o natančnejši vsebini kršitev pogodbenih obveznosti tožeče stranke - ni mogoče nadomestiti z dokazi, za kar se po vsebini zavzema tožena stranka z očitkom, da sodišče ni zaslišalo z njene strani predlaganih prič. Razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov tožene stranke so razvidni iz konteksta obrazložitve - pomanjkanje konkretnih trditev tožene stranke o pravnorelevantnih dejstvih, ki jih izvedba dokazov ne more nadomestiti.
prekinitev pravdnega postopka - ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja - reševanje predhodnega vprašanja - najemna pogodba - spor o obstoju najemnega razmerja - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - tožba za sklenitev najemne pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - združitev pravd v skupno obravnavanje - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - pridržanje odločitve o pravdnih stroških
Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se izvaja le iz izreka odločbe o pravici ali pravnem razmerju, o katerih je bilo v nekem drugem postopku odločeno kot o glavnem vprašanju (objektivne meje vezanosti). Vezanost na predhodno vprašanje ne more zajemati ugotovitev v obrazložitvi.