CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00038730
ZPP člen 343, 343/3, 351, 351/1. ZKP člen 217, 220, 220/1. KZ-1 člen 74, 74/1, 75, 186, 186/5. ZOPNI člen 21.
odškodninska odgovornost zaradi ravnanja državnega organa - protipravnost delovanja državnih organov - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - zaseg vozila - zaseg predmeta - nemožnost uporabe vozila - zmanjšanje vrednosti vozila - neprimerno skladiščenje vozila - neustrezna hramba zaseženega avtomobila - hramba zaseženega vozila - odvzem premoženjske koristi - hišna preiskava - omejevalni ukrep - poseg v lastninsko pravico - dopustnost ukrepov - lastništvo osebnega avtomobila - prometno dovoljenje - javna listina - pravno naziranje - neprerekana dejstva - stranski intervenient - delna sodba - objektivne meje pravnomočnosti - pravni interes za pritožbo
Okoliščina (spornost lastništva) je pomenila, da je obstajala, dokler se vprašanje lastništva avta ni dokončno in zanesljivo razčistilo, tudi pravna podlaga za zaseg vozila – ne kot dokaz v kazenskem postopku, temveč kot predmet, ki bi ga bilo treba morebiti odvzeti v skladu s 74. in 75. členom KZ-1 ali pa na podlagi ZOPNI.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - podaljšanje pridržanja v psihiatrični zdravstveni organizaciji - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - obstoj pogojev za pridržanje v psihiatrični bolnišnici - hujše ogrožanje lastnega zdravja - druge oblike zdravljenja - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zloraba instituta - pravica do socialne varnosti - pravica do zdravstvenega varstva
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil udeleženec na zdravljenje sprejet 18.6.2020, napačno pa zaključilo, da je bil predlog za podaljšanje podan prepozno in zato predlog psihiatrične bolnišnice štelo za nov predlog ter uvedlo nov postopek o zadržanju, ter ga vodilo na osnovi določil o sprejemu na zdravljenje v nujnih primerih (53. člen ZDZdr in naslednji). Ker je večina določb ZDZdr o postopku v primeru sprejema na zdravljenje na podlagi predloga (40. člen in naslednji) identičnih z odločbami o sprejemu na zdravljenje v nujnih primerih (53. člen ZDZdr in naslednji), pri vodenju postopka ni bilo napak ali pomanjkljivosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035577
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZVPot člen 1a, 1a-2, 1a-4. OZ člen 86.
kredit - kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - prenos direktive - enotna sodna praksa - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Za razlago Direktive, ki je bila brez pridržkov implementirana v naš pravni red, in posledično institutov ZVPot, je še zlasti pomembna praksa Sodišča EU. Vse to je ustrezno upoštevalo tudi prvostopenjsko sodišče ter izčrpno in natančno navedlo.
Pošteno opravljena pojasnilna dolžnost ("igra z odprtimi kartami") hkrati pomeni poštenost (dobrovernost) banke. Zgolj ex abundate cautela gre posebej dodati, da pogodbeni pogoj vezanosti kredita na CHF niti sam zase ni bil nepošten. Toženka ni vedela niti ni mogla predvideti, da se bo tečaj CHF verjetno povečal tako, da bo v dobi odplačevanja zadevnega kredita dejansko močno obremenil tožnika (zlasti tako, da se bo trajno, ali pa tako, da se bo močno in nenadno povečal).
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4. URS člen 14, 22. ZS člen 109.
sodba na podlagi pripoznave - iztek roka za vložitev odgovora na tožbo - fikcija vročitve - iztek roka na dela prost dan - dejanski prejem sodne pošiljke - obvestilo o prispeli pošiljki - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - enotna sodna praksa - pravica do enakosti pred zakonom - pravica do enakega varstva pravic - ustrezna skrbnost - vrnitev v prejšnje stanje
Stališče, da bi se moralo kot odločilno dejstvo šteti trenutek, ko je toženec dejansko prejel tožbo, je napačno. Zaradi pravne varnosti in enakosti pred zakonom je določen trenutek, ko se šteje, da je oseba, ki na obvestilo o prispeli poštni pošiljki ne reagira v zakonsko določenem roku, prejela sodno pisanje. To je namen fikcije vročitve.
prekinitev pravdnega postopka - ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja - reševanje predhodnega vprašanja - najemna pogodba - spor o obstoju najemnega razmerja - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - tožba za sklenitev najemne pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - združitev pravd v skupno obravnavanje - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - pridržanje odločitve o pravdnih stroških
Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se izvaja le iz izreka odločbe o pravici ali pravnem razmerju, o katerih je bilo v nekem drugem postopku odločeno kot o glavnem vprašanju (objektivne meje vezanosti). Vezanost na predhodno vprašanje ne more zajemati ugotovitev v obrazložitvi.
tožba za izpraznitev nepremičnine - zamudna sodba - pogoji za zamudno sodbo - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - vročanje tožbe - vročanje s fikcijo - javna listina - domneva o pravilnosti javne listine - izpodbojna pravna domneva - bolezen stranke v postopku - poslovna nesposobnost - poslovna sposobnost
Pomen vročanja je, da se stranka seznani z vsebino sodnega pisanja in po potrebi nanj ustrezno odreagira. To svojo pravico je toženka v konkretnem primeru v celoti izkoristila, saj se je zoper zamudno sodbo pritožila, njena pritožba pa je bila sprejeta v obravnavo kot pravočasna.
Če bi držale trditve o toženkini poslovni nesposobnosti, to ni razlog, s katerim bi bilo mogoče pritožbeno izpodbijati izdano zamudno sodbo, saj ta okoliščina ni mogla vplivati na pravilnost vročitve tožbe (vročitev je procesno dejanje sodišča, ki ga fizično izvede vročevalec, v konkretnem primeru poštar). Poslovna (procesna) nesposobnost bi bila lahko relevanten vzrok za nesposobnost odgovoriti na tožbo (kar bi predpostavljalo, da je toženka tožbo prejela) in bi v takem primeru lahko pomenila razlog za vrnitev v prejšnje stanje, tega pravnega sredstva pa toženka ni vložila.
Pravilno izpolnjeno obvestilo o vročitvi (kar predmetno obvestilo nedvomno je) predstavlja javno listino v smislu določb 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. To domnevo je mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost javne listine, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Vročitev tožbe v odgovor s fikcijo je ustrezno dokazana, domneve pravilnosti vročitve, ki jo izkazuje pravilno izpolnjeno obvestilo o vročitvi s fikcijo (javna listina), pa toženka ni uspela izpodbiti.
plačilo preživnine - odmera preživnine - družinski standard - premoženjsko stanje staršev - potrebe otroka - večje potrebe otroka - kritje otrokovih potreb - darilo - matematična operacija
Ugotavljanje preživninskih potreb upravičencev ni natančna matematična operacija, temveč skuša sodišče, upoštevajoč izvedene dokaze, življenjski standard družine in splošno znana dejstva o življenjskih stroških, določiti ustrezen znesek, ki bo primeren za dolgoročno kritje potreb preživninskih upravičencev ob približno enakih zmožnostih preživninskih zavezancev.
Nakup kolesa, občasna žepnina ali pokritje telefonskega računa, ki v stroških preživljanja sploh ni posebej upoštevan, brez dogovora s tožnico, ne predstavljajo plačila za potrebno kritje vsakomesečnih stroškov preživljanja. Enako velja tudi za jesenski nakup oblačil, za katerega toženec ni izkazal, da bi ga opravil sam, ampak je sodišče štelo, da predstavlja babičino darilo vnukom in da ga je kot takega razumela tudi tožnica, ko se je za naklonitev zahvalila.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00037344
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - obžalovanje - pravno odločilna dejstva - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
Navedeno pa pomeni, da v postopku dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja v nasprotju s pritožbenimi navedbami sodišče več nima nobene zakonske podlage, da bi znova tehtalo in ocenjevalo kakršnekoli okoliščine v zvezi s samim prekrškom, ki je podlaga za preklic ali pa v zvezi z osebnostjo storilca ter njegovo potrebo po veljavnem vozniškem dovoljenju. Zato storilec zmotno meni, da je v fazi preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja okoliščine, ki jih pritožnik v pritožbi izpostavlja (obžalovanje storitve prekrška z dne 30. 5. 2020, kritičen odnos, udeležba v edukacijskih delavnicah, zdravstvene težave in potreba po veljavnem vozniškem dovoljenju) mogoče znova tehtati in že odločeno izvršitev znova odložiti.
Obdolženka je predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja tako, kot ji nalaga zakon, sicer priložila tudi zdravniško spričevalo z dne 25. 5. 2020, iz katerega izhaja, da je obdolženka telesno in duševno sicer zmožna za voznika motornih vozil in, da pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti predlaga njeno udeležbo v edukacijski delavnici. Zato ni dvoma, da je obdolženka prvi pogoj, ki je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, tudi izpolnila. Kot pritožba sama pravilno povzema, pa to ni edini pogoj, da se obdolžencu vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Za presojo, ali je takšen predlog utemeljen, mora sodišče skrbno pretehtati tudi vse okoliščine, ki se nanašajo na osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in vse druge okoliščine, ki pokažejo, da začasen odvzem vozniškega dovoljenja ni neizogibno potreben in nujen za varnost cestnega prometa.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 204, 204/4, 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela. Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
odškodnina za premoženjsko škodo - pogodbeno zavarovanje - splošni pogoji
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi 53. člena Splošnih pogojev ugotovilo, da je bila škoda na steklih v oknih in steklenih pregradnih stenah ter steklih na svetilih iz pogodbeno dogovorjenega zavarovanja izrecno izključena, je tožnikov zahtevek v delu, kjer je zahteval takšno škodo, zavrnilo zaradi njegove materialnopravne neupravičenosti.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpolnitev v določenem roku kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - pravica do reparacije
V obravnavani zadevi je bil glede na naravo posla čas izpolnitve bistven element posla (nastop Božička za otroke pred božičem). OZ v prvem odstavku 104. člena določa, da je v primerih, ko je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe in je dolžnik v tem roku ne izpolni, pogodba razvezana po samem zakonu. S tem, ko toženec dogovorjenega dne ni izvedel svojega dogovorjenega nastopa, je bila pogodba med strankama po zakonu razvezana. Ker z razvezo odpade podlaga za izpolnitev, ni podlage za to, da prejemnik (delno) izpolnitev obdrži. Nastanek reparacijske obveznosti po drugem odstavku 111. člena OZ (v konkretni zadevi toženca) je objektivna posledica razveze pogodbe.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo dejanja - procesna sposobnost stranke - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče se ne sme postavljati v vlogo strokovnjaka glede odgovora na odločilno vprašanje, ali je bil dolžnik vsled zatrjevanih zdravstvenih težav v takšnem psihičnem stanju, da ni razumel vsebine prejetega sklepa o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00038790
ZIL-1 člen 3, 42, 42/1, 47, 47/1, 47/2, 47/2-b, 48, 48/1, 48/1-a, 48/1-d, 82, 82/2, 82/2-c, 121, 121/1. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 1, 9, 9/3, 9/3-a, 9/3-b, 212, 212/2. ZPP člen 199, 199/1.
kršitev blagovne znamke - tožba zaradi kršitve pravic - znamka - pravice iz znamke - kršitev pravic iz znamke - verjetnost zmede v javnosti - stranska intervencija - pravni interes za stransko intervencijo
Stranska intervenientka je potencialna kršiteljica pravic iz znamke, če se ne dokaže, da znamka sploh ni bila kršena. Interes, da zmaga v pravdi tožena stranka iz razloga, da kršitev pravice tožeče stranke ni podana, ima tudi stranska intervenientka, saj je od tega odvisno, katera dejanja so posledično prepovedana tudi njej na podlagi določb Uredbe o blagovni znamki EU ali določb ZIL-1 o absolutnih in izključujočih pravicah, ki jih daje znamka.
Kot znaka ni mogoče šteti le posamičnega elementa, iztrganega iz grafične celote, saj zgolj ta izsek ni tisto, s čimer se domnevni kršitelj predstavlja v gospodarskem prometu. Za znak je namreč značilno, da njen obseg ni jasno določen, temveč je treba v konkretnem primeru ugotavljati, kaj obsega.
Zato je pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da zaradi prevelike različnosti znakov verjetnost zmede ni podana niti za obravnavano znamko EU št. 017429325 niti ne posledično za ostale znamke tožeče stranke, ki vsebujejo Skënderbegovo ime v različnih jezikovnih različicah in slogih pisave. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opravljati bolj podrobne primerjave preostalih znamk tožeče stranke z znakom, s katerim je opremljeno zaseženo blago.
V primeru, ko znamke tožeče stranke vsebujejo Skënderbegovo ime v različnih jezikovnih različicah in slogih pisave, je napis DURRES prevladujoč v vseh razsežnostih in kot najbolj distinktiven element znaka na zaseženem blagu v očeh končnih potrošnikov vinjaka ustvari drugačen vtis znakov iz prav vseh preostalih znamk tožeče stranke.
Verjetnost zmede se interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga, se pravi glede proizvajalca ali dobavitelja blaga. Tožeča stranka se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da vinjak sodi med proizvode široke potrošnje, katerega kupuje odrasla, lahko tudi starejša populacija.
Stranska intervenientka (proizvajalec) je registrirala svojo firmo v letu 2001, to je več let pred prijavo katere koli znamke tožeče stranke. To pa ji daje podlago za njeno uporabo, ne samo na podlagi 124.c člena ZIL-1, ampak tudi na podlagi prvega odstavka 9. člena Uredbe o blagovni znamki EU. Tudi po splošno uveljavljenih pravilih, ne more kdo, ki je kasneje registriral znak kot blagovno znamko nekomu, ki je pred njim začel uporabljati firmo in označevati svoje blago s firmo, prepovedati njene uporabe.
Tožeča stranka ne more uveljavljati svojih upravičenj iz registriranih blagovnih znamk zoper osebe, ki uporabljajo pravice in upravičenja, ki so obstajala že pred prijavo znamk. Pri tem ni pomembno, koliko časa je stranska intervenientka uporabljala znak.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037155
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnik na dneve, ki jih je tožena stranka evidentirala kot proste, ni bil prost, saj je bil kot voznik oklepnika zadolžen za opravo pregleda vozil skupaj z drugim voznikom oziroma za temeljno vzdrževanje vozil, takšni pregledi pa so trajali približno eno uro na dan, obvezni pa so bili dan pred patruljo (te pa so potekale večinoma v ponedeljek, kar izhaja iz evidenc). Ugotovilo je še, da je na začetku in na koncu tožnikove misije nepretrgoma potekala predaja med kontingentoma, tako da tožnik v spornem obdobju zaradi predaje ni bil prost. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo tudi na ugotovitev, da se je bil tožnik dolžan vsak dan udeležiti sestankov, na katerih so bili pripadniki seznanjeni z varnostno situacijo in so se, tudi z ogledom zemljevidov ipd., pripravljali na patruljo ter se seznanjali s tekočimi varnostnimi razmerami in ustrezno pripravljali na naloge. Poleg navedenega je tožnik sodeloval tudi pri t.i. admin premikih, ki so se opravljali ob nedeljah, ter pomagal urejati okolico. Glede na navedeno je treba zavrniti pritožbeno trditev, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kaj je tožnik delal na dneve, ki so bili v evidencah zabeleženi kot njegovi prosti dnevi tedenskega počitka. Prav tako je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da je vsebina navedenega dela takšna, da ni mogoč zaključek, da je tožnik kljub opravljanju tega dela ta dan počival. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem, da gre za naloge, ki so glede na svojo vsebinsko in časovno komponento taka obremenitev za pripadnika, da jih ni mogoče šteti zgolj kot obvezno prilagajanje načinu življenja v vojaški bazi, še posebej glede na dejstvo, da je šlo za vojaško misijo v Libanonu.
gospodarski spor majhne vrednosti - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - veljavnost odpovedi pogodbe
Za presojo, da je pogodba o upravljanju nehala veljati, ni bistveno, da se je pod dopis o odpovedi pogodbe o upravljanju podpisala C. C. kot pooblaščenka etažnih lastnikov poslovne stavbe D. in K., pač pa večina, s katero je bila izglasovana ta odpoved.
ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/1, 142/2. ZIZ člen 15, 239.
pooblastilo - prenehanje pooblastila za zastopanje - obseg pooblastila
Postopek zavarovanja je sodišče prve stopnje ustavilo šele z izpodbijanim sklepom, zato je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep, glede na to, da pritožnik do njegove izdaje ni preklical pooblastila in mu do takrat ni prenehalo pooblastilo, utemeljeno vročilo pooblaščencu drugega tožnika.
Nato pa spisovno gradivo izkazuje, da je po napovedi obdolženčeve pritožbe z dne 11. 6. 2020 sodišče prve stopnje izdelalo sodbo z obrazložitvijo, ki jo je 24. 6. 2020 vročalo obdolžencu, istega dne pa je na spletni strani Najdi. si pridobilo še podatek o trajanju poti iz začetne točke ... in do končne točke .... Takšno poslovanje sodišča v zvezi z dokazi, ki so za obdolženca obremenilni pa je nepravilno, saj obdolženec s tako ugotovitvijo sodišča o časovnem trajanju poti z avtomobilom ni bil seznanjen, ker mu izpis teh podatkov ob zaslišanju 15. 5. 2020 in vse do odločitve prvega sodišča (4. 6. 2020) ni bil predočen, da bi se o taki ugotovitvi, na kateri je med drugim prvo sodišče gradilo tudi svojo odločitev, lahko izjasnil. Zato je to storil šele v pritožbenih navedbah, ko navaja, da pa sodišče ob pribavi tega podatka, torej časovnice poti od ... do ... ni upoštevalo postanka za cigaret pavzo in tudi časa za ponovno cigaret pavzo ob samem prihodu na sedež družbe S. G., pa do začetka sestanka.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - prepoved približevanja - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - poskus uboja - odvrnitev hujših posledic ali grozeče nasilje - zdravljenje alkoholizma - zavrnitev ugovora - načelo kontradiktornosti postopka - vpogled v kazenski spis - kazenski postopek v teku - prepozno vložena vloga - pravica do izjave - dokazna ocena - stroški postopka - odločanje po prostem preudarku - brezplačna pravna pomoč - slabo premoženjsko stanje
Postopek za izrek ukrepov po ZPND je bil potreben (dokazano je bilo, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvajal nasilje), predlagateljica je v postopku uspela, predvsem pa ravnanja nasprotnega udeleženca, s katerimi je kršil ukrepe, potrjujejo, da mu je sodišče utemeljeno naložilo, da mora plačati vse stroške postopka, ki so nastali z zastopanjem predlagateljice, kljub njegovemu izkazanemu šibkemu premoženjskemu stanju.