prekinitev pravdnega postopka - ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja - reševanje predhodnega vprašanja - najemna pogodba - spor o obstoju najemnega razmerja - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - tožba za sklenitev najemne pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - združitev pravd v skupno obravnavanje - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - pridržanje odločitve o pravdnih stroških
Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se izvaja le iz izreka odločbe o pravici ali pravnem razmerju, o katerih je bilo v nekem drugem postopku odločeno kot o glavnem vprašanju (objektivne meje vezanosti). Vezanost na predhodno vprašanje ne more zajemati ugotovitev v obrazložitvi.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4. URS člen 14, 22. ZS člen 109.
sodba na podlagi pripoznave - iztek roka za vložitev odgovora na tožbo - fikcija vročitve - iztek roka na dela prost dan - dejanski prejem sodne pošiljke - obvestilo o prispeli pošiljki - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - enotna sodna praksa - pravica do enakosti pred zakonom - pravica do enakega varstva pravic - ustrezna skrbnost - vrnitev v prejšnje stanje
Stališče, da bi se moralo kot odločilno dejstvo šteti trenutek, ko je toženec dejansko prejel tožbo, je napačno. Zaradi pravne varnosti in enakosti pred zakonom je določen trenutek, ko se šteje, da je oseba, ki na obvestilo o prispeli poštni pošiljki ne reagira v zakonsko določenem roku, prejela sodno pisanje. To je namen fikcije vročitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041725
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 240, 371, 371/1-11, 371/2.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - sostorilstvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - nasprotje med zakonskim in dejanskim opisom kaznivega dejanja - uprava banke - opustitev dolžnosti - kreditna tveganja - bančni kredit - odobritev bančnega kredita - obarvani naklep - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenstvo
Izrek sodbe je nerazumljiv tedaj, ko ni jasno, na kaj se opis nanaša oziroma če se iz njega ne da ugotoviti, za kakšno kaznivo dejanje gre. Sodišče prve stopnje je v abstraktnem delu izreka sodbe, ki se izpodbija s to pritožbo, sicer res navedlo, da so obtoženci zato, da bi drugemu pridobili premoženjsko korist, z zavestnim sodelovanjem pri storitvi zlorabili svoje položaje, vendar pa je v konkretnem opisu obtožencem očitanega kaznivega dejanja določno in jasno navedeno, da se jim očita druga izvršitvena oblika in sicer opustitev njihove dolžnosti. Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po členu 240 KZ-1 je imelo namreč v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, tri izvršitvene oblike in sicer zlorabo položaja, prekoračitev pravice in opustitev dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi. Zlasti pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da kljub nasprotju med zakonskim, torej abstraktnim opisom kaznivega dejanja, ki sicer ni nujna sestavina izreka in dejanskim opisom, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, kot to zmotno zatrjuje pritožnik, saj je ta podana le takrat, ko se nasprotja nanašajo na odločilna dejstva, za razumevanje opisa pa je ključen dejanski, torej konkreten opis. Da nasprotje med abstraktnim in dejanskim opisom nikoli ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča I Ips 241/98 z dne 4. 4. 2002.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - podaljšanje pridržanja v psihiatrični zdravstveni organizaciji - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - obstoj pogojev za pridržanje v psihiatrični bolnišnici - hujše ogrožanje lastnega zdravja - druge oblike zdravljenja - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zloraba instituta - pravica do socialne varnosti - pravica do zdravstvenega varstva
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil udeleženec na zdravljenje sprejet 18.6.2020, napačno pa zaključilo, da je bil predlog za podaljšanje podan prepozno in zato predlog psihiatrične bolnišnice štelo za nov predlog ter uvedlo nov postopek o zadržanju, ter ga vodilo na osnovi določil o sprejemu na zdravljenje v nujnih primerih (53. člen ZDZdr in naslednji). Ker je večina določb ZDZdr o postopku v primeru sprejema na zdravljenje na podlagi predloga (40. člen in naslednji) identičnih z odločbami o sprejemu na zdravljenje v nujnih primerih (53. člen ZDZdr in naslednji), pri vodenju postopka ni bilo napak ali pomanjkljivosti.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - neplačilo zavarovalnine - razdrtje pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
Pravno stališče toženke, da zavarovanec ni dolžan plačati premije za obdobje, za katero nima zavarovalnega kritja, drži. To pomeni, da bi morala tožnica, če bi toženka plačala premije skladno s pozivi z dne 27. 12. 2016 in bi prišlo do škodnega dogodka v 24 urah po plačilu, toženki izplačati vso zavarovano škodo. Ker pa ni prišlo niti do škodnega dogodka, niti toženka ni plačala zapadlih premij, je njeno pritožbeno poudarjanje načela enake vrednosti terjatev za odločitev o pritožbi nepomembno.
Prvi pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe je verjetnost obstoja terjatve tožnika. Verjetnost je tista stopnja materialne resnice, ko so razlogi, ki govore v prid določenega dejstva, močnejši od tistih, ki govore proti njegovemu obstoju.
plačilo preživnine - odmera preživnine - družinski standard - premoženjsko stanje staršev - potrebe otroka - večje potrebe otroka - kritje otrokovih potreb - darilo - matematična operacija
Ugotavljanje preživninskih potreb upravičencev ni natančna matematična operacija, temveč skuša sodišče, upoštevajoč izvedene dokaze, življenjski standard družine in splošno znana dejstva o življenjskih stroških, določiti ustrezen znesek, ki bo primeren za dolgoročno kritje potreb preživninskih upravičencev ob približno enakih zmožnostih preživninskih zavezancev.
Nakup kolesa, občasna žepnina ali pokritje telefonskega računa, ki v stroških preživljanja sploh ni posebej upoštevan, brez dogovora s tožnico, ne predstavljajo plačila za potrebno kritje vsakomesečnih stroškov preživljanja. Enako velja tudi za jesenski nakup oblačil, za katerega toženec ni izkazal, da bi ga opravil sam, ampak je sodišče štelo, da predstavlja babičino darilo vnukom in da ga je kot takega razumela tudi tožnica, ko se je za naklonitev zahvalila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035577
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZVPot člen 1a, 1a-2, 1a-4. OZ člen 86.
kredit - kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - prenos direktive - enotna sodna praksa - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Za razlago Direktive, ki je bila brez pridržkov implementirana v naš pravni red, in posledično institutov ZVPot, je še zlasti pomembna praksa Sodišča EU. Vse to je ustrezno upoštevalo tudi prvostopenjsko sodišče ter izčrpno in natančno navedlo.
Pošteno opravljena pojasnilna dolžnost ("igra z odprtimi kartami") hkrati pomeni poštenost (dobrovernost) banke. Zgolj ex abundate cautela gre posebej dodati, da pogodbeni pogoj vezanosti kredita na CHF niti sam zase ni bil nepošten. Toženka ni vedela niti ni mogla predvideti, da se bo tečaj CHF verjetno povečal tako, da bo v dobi odplačevanja zadevnega kredita dejansko močno obremenil tožnika (zlasti tako, da se bo trajno, ali pa tako, da se bo močno in nenadno povečal).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00036826
ZP-1 člen 23, 23/2, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe - relevantne okoliščine
Iz besedila drugega odstavka člena 202. e ZP-1 torej jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nima več nobene možnosti tehtanja, ali naj odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti kljub okoliščinam, ki jih morebiti ob preklicu izkazuje storilec, kot je to tudi v obravnavanem primeru.
Vse te okoliščine, ki pa jih storilec v pritožbenih navedbah znova izpostavlja ob sicer kritičnem odnosu do ravnanja z dne 29. 2. 2020, ki ga obžaluje, pa so okoliščine, k jih je že prvo sodišče presojalo v zvezi z odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko je storilcu kljub doseženih 18 KT dalo še eno priložnost, da obdrži veljavnost vozniškega dovoljenja.
dodelitev otroka v vzgojo in oskrbo - ureditev stikov - stiki očeta z otrokom - skupno starševstvo - pravica do poštenega sojenja - varstvo koristi otroka
Sodišče je pri urejanju stikov upoštevalo dober odnos med očetom in sinom, njuno navezanost in dejstvo, da mati stike spodbuja. Zato je odločilo, da se tedenski stiki izvajajo neomejeno, po predhodnem dogovoru med udeležencema oziroma med staršema, predvsem upoštevaje potrebe in želje mld. otroka. Ob tem je sledilo tudi stališču, ki ga je toženec izrazil na naroku, da naj stiki ne bodo preveč formalno določeni, in z odločitvijo zasledovalo cilj ohranitve svobodnega in neobremenjenega starševskega razmerja.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037155
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnik na dneve, ki jih je tožena stranka evidentirala kot proste, ni bil prost, saj je bil kot voznik oklepnika zadolžen za opravo pregleda vozil skupaj z drugim voznikom oziroma za temeljno vzdrževanje vozil, takšni pregledi pa so trajali približno eno uro na dan, obvezni pa so bili dan pred patruljo (te pa so potekale večinoma v ponedeljek, kar izhaja iz evidenc). Ugotovilo je še, da je na začetku in na koncu tožnikove misije nepretrgoma potekala predaja med kontingentoma, tako da tožnik v spornem obdobju zaradi predaje ni bil prost. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo tudi na ugotovitev, da se je bil tožnik dolžan vsak dan udeležiti sestankov, na katerih so bili pripadniki seznanjeni z varnostno situacijo in so se, tudi z ogledom zemljevidov ipd., pripravljali na patruljo ter se seznanjali s tekočimi varnostnimi razmerami in ustrezno pripravljali na naloge. Poleg navedenega je tožnik sodeloval tudi pri t.i. admin premikih, ki so se opravljali ob nedeljah, ter pomagal urejati okolico. Glede na navedeno je treba zavrniti pritožbeno trditev, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kaj je tožnik delal na dneve, ki so bili v evidencah zabeleženi kot njegovi prosti dnevi tedenskega počitka. Prav tako je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da je vsebina navedenega dela takšna, da ni mogoč zaključek, da je tožnik kljub opravljanju tega dela ta dan počival. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem, da gre za naloge, ki so glede na svojo vsebinsko in časovno komponento taka obremenitev za pripadnika, da jih ni mogoče šteti zgolj kot obvezno prilagajanje načinu življenja v vojaški bazi, še posebej glede na dejstvo, da je šlo za vojaško misijo v Libanonu.
Obdolženka je predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja tako, kot ji nalaga zakon, sicer priložila tudi zdravniško spričevalo z dne 25. 5. 2020, iz katerega izhaja, da je obdolženka telesno in duševno sicer zmožna za voznika motornih vozil in, da pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti predlaga njeno udeležbo v edukacijski delavnici. Zato ni dvoma, da je obdolženka prvi pogoj, ki je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, tudi izpolnila. Kot pritožba sama pravilno povzema, pa to ni edini pogoj, da se obdolžencu vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Za presojo, ali je takšen predlog utemeljen, mora sodišče skrbno pretehtati tudi vse okoliščine, ki se nanašajo na osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in vse druge okoliščine, ki pokažejo, da začasen odvzem vozniškega dovoljenja ni neizogibno potreben in nujen za varnost cestnega prometa.
ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/1, 142/2. ZIZ člen 15, 239.
pooblastilo - prenehanje pooblastila za zastopanje - obseg pooblastila
Postopek zavarovanja je sodišče prve stopnje ustavilo šele z izpodbijanim sklepom, zato je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep, glede na to, da pritožnik do njegove izdaje ni preklical pooblastila in mu do takrat ni prenehalo pooblastilo, utemeljeno vročilo pooblaščencu drugega tožnika.
nasilje v družini - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - varnostni ukrep odvzem predmetov - izločitev sodnikov - predlog državnega tožilca - velika količina orožja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - hišna preiskava - kolektivno kaznivo dejanje - družinska skupnost - nerazumljiv izrek - privilegirana priča
V zaključni besedi na glavni obravnavi 23. 10. 2019 je državno tožilstvo predlagalo izrek varnostnega ukrepa prepovedi približevanja in komuniciranja z oškodovanci B.V ter T.P. ,S. P. in T. P., ki ga sodišče prve stopnje obdolžencu ni izreklo. Sodišče prve stopnje na predlog tožilstva, da takšen ukrep izreče, ni vezano, in ker predloga očitno ni ocenilo kot utemeljenega, varnostnega ukrepa ni izreklo, kar pa ne terja obrazložitve v sodbi. Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o "veliki količini" kot kvalifikatornem zakonskem znaku obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po drugem odstavku 307. člena KZ-1. Odsotnost razlogov v sodbi, zakaj sodišče ocenjuje, da gre v obravnavanem primeru za veliko količino orožja, predstavlja odsotnost razlogov o odločilnem dejstvu, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Obdolžencu očitano kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 je kolektivno kaznivo dejanje z očitki več izvršitvenih ravnanj v daljšem časovnem obdobju, pri čemer je v peti alineji ustrezno konkretiziran način izvršitve kaznivega dejanja, ki sodi v sklop kolektivnega kaznivega dejanja, v sklopu opisanih ravnanj pa očitek, da je obdolženec ob zgodnji jutranji uri hodil s svetilko po hiši in z njo svetil v spalnico, v kateri je spala oškodovanka, in ko je v sobi druge oškodovanke na opisan način ravnal s kamero, ustreza grdemu ravnanju kot eni izmed alternativnih oblik očitanega kaznivega dejanja. Napadena sodba o družinski skupnosti oziroma o njenem razpadu tudi nima razlogov, gre pa za odločilno okoliščino, saj je pojem "družinska skupnost" (in s tem njen obstoj) zakonski znak kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, pa gre za kaznivo dejanje po tretjem (v zvezi s prvim odstavkom ) 191. člena KZ-1, za katerega je predpisana nižja kazen. Sodišče prve stopnje je obdolžencu po prvem odstavku 73. člena KZ-1 izreklo varnostni ukrep, s katerim je odvzelo zaseženo orožje, vendar v izreku sodbe ni določno navedlo, katero orožje se obdolžencu vzame. Takšno pomanjkljivost, ko iz izreka sodbe ni razvidno, katero orožje je predmet odvzema, ne more nadomestiti obrazložitev v sodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00038790
ZIL-1 člen 3, 42, 42/1, 47, 47/1, 47/2, 47/2-b, 48, 48/1, 48/1-a, 48/1-d, 82, 82/2, 82/2-c, 121, 121/1. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 1, 9, 9/3, 9/3-a, 9/3-b, 212, 212/2. ZPP člen 199, 199/1.
kršitev blagovne znamke - tožba zaradi kršitve pravic - znamka - pravice iz znamke - kršitev pravic iz znamke - verjetnost zmede v javnosti - stranska intervencija - pravni interes za stransko intervencijo
Stranska intervenientka je potencialna kršiteljica pravic iz znamke, če se ne dokaže, da znamka sploh ni bila kršena. Interes, da zmaga v pravdi tožena stranka iz razloga, da kršitev pravice tožeče stranke ni podana, ima tudi stranska intervenientka, saj je od tega odvisno, katera dejanja so posledično prepovedana tudi njej na podlagi določb Uredbe o blagovni znamki EU ali določb ZIL-1 o absolutnih in izključujočih pravicah, ki jih daje znamka.
Kot znaka ni mogoče šteti le posamičnega elementa, iztrganega iz grafične celote, saj zgolj ta izsek ni tisto, s čimer se domnevni kršitelj predstavlja v gospodarskem prometu. Za znak je namreč značilno, da njen obseg ni jasno določen, temveč je treba v konkretnem primeru ugotavljati, kaj obsega.
Zato je pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da zaradi prevelike različnosti znakov verjetnost zmede ni podana niti za obravnavano znamko EU št. 017429325 niti ne posledično za ostale znamke tožeče stranke, ki vsebujejo Skënderbegovo ime v različnih jezikovnih različicah in slogih pisave. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opravljati bolj podrobne primerjave preostalih znamk tožeče stranke z znakom, s katerim je opremljeno zaseženo blago.
V primeru, ko znamke tožeče stranke vsebujejo Skënderbegovo ime v različnih jezikovnih različicah in slogih pisave, je napis DURRES prevladujoč v vseh razsežnostih in kot najbolj distinktiven element znaka na zaseženem blagu v očeh končnih potrošnikov vinjaka ustvari drugačen vtis znakov iz prav vseh preostalih znamk tožeče stranke.
Verjetnost zmede se interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga, se pravi glede proizvajalca ali dobavitelja blaga. Tožeča stranka se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da vinjak sodi med proizvode široke potrošnje, katerega kupuje odrasla, lahko tudi starejša populacija.
Stranska intervenientka (proizvajalec) je registrirala svojo firmo v letu 2001, to je več let pred prijavo katere koli znamke tožeče stranke. To pa ji daje podlago za njeno uporabo, ne samo na podlagi 124.c člena ZIL-1, ampak tudi na podlagi prvega odstavka 9. člena Uredbe o blagovni znamki EU. Tudi po splošno uveljavljenih pravilih, ne more kdo, ki je kasneje registriral znak kot blagovno znamko nekomu, ki je pred njim začel uporabljati firmo in označevati svoje blago s firmo, prepovedati njene uporabe.
Tožeča stranka ne more uveljavljati svojih upravičenj iz registriranih blagovnih znamk zoper osebe, ki uporabljajo pravice in upravičenja, ki so obstajala že pred prijavo znamk. Pri tem ni pomembno, koliko časa je stranska intervenientka uporabljala znak.
motenjski spor - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji - nastanek težko nadomestljive škode - trditveno breme
V konkretnem primeru so popolnoma izostale trditve tožnika glede izpolnjenosti pogoja reverzibilnosti, po katerem mora biti učinek začasne odredbe odpravljiv, kar pomeni, da mora upnik izkazati tudi možnost vzpostavitve v prejšnje stanje v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka. Tožnik trditev v tej smeri ni zmogel niti v predlogu za izdajo začasne odredbe niti v pritožbi. V predlogu, s katerim je zahteval prepustitev posesti, je podajal le navedbe o izpolnjenosti pogoja po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ in vzpostavitve prejšnjega stanja ni niti omenil. V pritožbi sicer omenja možnost vzpostavitve prejšnjega stanja, a gre za povsem pavšalno dikcijo, ki je zopet podkrepljena le s trditvami v smeri izpolnjenosti pogoja po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ (da toženka stanovanje oddaja v najem zaradi pridobivanja dodatnega dohodka; da ne bo utrpela nobene škode, če bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno, saj ji bo tožnik za čas postopka dolžan plačati najemnino) in z zmotnim stališčem, da predstavlja za toženko vzpostavitev prejšnjega stanja plačilo najemnine s strani tožnika.
Prvo sodišče je na podlagi takega predloga pritožbenega sodišča opravilo poizvedbe pri PP Ž. in dne 3. 7. 2020 prejelo dopis, v katerem je sporočeno, da s strani storilca navedeni prekrškovni organ ni prejel nobene ZSV zoper PN 0000120887720, storilec pa je v roku, to je do dne 30. 1. 2020 poravnal polovičko izrečene globe v višini 250,00 EUR. Storilec pa prav tako po pozivu predlagatelja, da predloži dokazilo o oddaji pošiljke, ki bi dokazovala vložitev ZSV pri prekrškovnem organu, kar je storilec prejel že 26. 6. 2020, ni odgovoril.
ZDZdr člen 39, 39/1, 50, 50/1. ZNP-1 člen 36, 36/3.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja in premoženja - ogrožanje zdravja drugih - druge oblike zdravljenja - milejši ukrep
Ker prvi odstavek 50. člena ZDZdr določa, da je zoper sklep, s katerim se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, pritožbeni rok tri dni in gre navedeno določilo v razmerju do določil ZPP in ZNP-1 šteti za specialno (lex specialis), se nasprotni udeleženec v pritožbi na 15 in 30 dnevni pritožbeni rok neutemeljeno sklicuje. Skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZNP-1 lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku pritožbenega roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, oziroma če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00036605
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 3558/2.
dokazna ocena - posredni ali indicijski dokazi - indična sodba - prepričanje kot dokazni standard - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ko sodišče ne razpolaga z neposrednimi dokazi, ko torej ugotavlja dejstva na podlagi posrednih dokazov - indicev, bo obsodilno sodbo izdalo le tedaj, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo in potrjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na podlagi njih mogoče onkraj razumnega dvoma sklepati, da je obtoženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe.
Argumenti, ki jih je sodišče prve stopnje podalo za svojo dokazno oceno, so logično prepričljivi in življenjsko sprejemljivi ter jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048758
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3, 324/6.. ZKP člen 367, 367/1, 371, 371/1-9, 390.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - opis dejanja - pravna opredelitev dejanja - dokazna ocena - odločilna dejstva - verodostojnost izpovedbe - odvzem motornega vozila - sorazmernost - uporabnik vozila - nedovoljena pritožba - sprememba obtožbe
Sodišče ni vezano na pravno opredelitev dejanja v obtožbi, ampak izključno na opis dejanja v obtožbi. V konkretnem primeru pa je opis obravnavanega dejanja v obtožnem predlogu upoštevajoč modifikacijo na glavni obravnavi tak, da obdolžencu očita kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. in 3. alineji 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1, kot je obravnavano dejanje pravno opredelilo sodišče prve stopnje. Prekoračitev obtožbe torej ni podana.