OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070892
URS člen 35, 38. OZ člen 134, 134/1, 134/2. ZPP člen 318.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – nedopusten poseg v zasebnost – slikovno snemanje brez privolitve in objava posnetkov na spletu – umik posnetkov s spleta – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Objava posnetkov iz zasebnega življenja brez tožničinega dovoljenja predstavlja nedopusten poseg v zasebnost, ki je v slovenskem pravnem redu zavarovana že na ustavnopravni ravni.
ZPP člen 116, 318, 318/1, 318/1-1. ZFPPIPP člen 251, 383.
zamudna sodba - procesne predpostavke za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - postopek osebnega stečaja - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - vrnitev v prejšnje stanje
Ker je zoper toženca ob vročitvi tožbe tekel postopek osebnega stečaja, tožba, ki ni bila vročena stečajnemu upravitelju, ni bila vročena pravilno.
dokazovanje - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - izostanek z glavne obravnave - opravičljivi razlogi za izostanek - nenadna bolezen otroka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izdaja sodbe - stanje pred zamudo - razveljavitev odločb
Če bi držalo, da je mladoletni otrok zakonitega zastopnika tožene stranke nenadoma zbolel na dan, ko je bil razpisan narok, zaradi česar predhodno obvestilo sodišču ni bilo mogoče, otrokove bolezni pa tudi ni mogoče niti predvideti niti preprečiti, hkrati pa zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka zanj tudi ne bi bilo mogoče pravočasno najti ustreznega varstva, bi to lahko predstavljalo opravičljiv razlog za izostanke z glavne obravnave, na kateri je bilo predvideno zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke.
Izdana sodba ne predstavlja ovire za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064755
OZ člen 288. ZPP člen 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
leasing – nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja predmeta leasinga – neupoštevanje navedb in dokazov – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka – obračun obresti – vročilnica kot javna listina – izpodbojna domneva – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – obresti – glavnica – vračunavanje obresti
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi, ki je bila opravljena 4. 6. 2013, strankama pojasnilo, da je bil v tej zadevi prvi narok opravljen 4. 12. 2012 in da bo v postopku upoštevalo zgolj tiste trditve in zanje predložene dokaze, ki so bili sodišču predloženi pravočasno, upoštevajoč 286. člen ZPP. Pritožnika sta bila torej z odločitvijo sodišča, da nekaterih navedb in dokazov ne bo upoštevalo, seznanjena že na obravnavi 4. 6. 2013 in bi morala kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero opozarjata v pritožbi, uveljavljati že takrat. Ker tega nista storila, v pritožbi pa tudi ne ponudita podlage za zaključek, da tega brez svoje krivde nista mogla storiti, je očitana kršitev v pritožbenem postopku neupoštevna.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 266. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2.
priposestvovanje – nedobroverni posestnik – pravni naslov – dobrovernost – ignorantia iuris nocet
Nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. V skladu z načelom ignorantia iuris nocet dobrovernost ne more temeljiti na nepoznavanju prava.
Zahteva po pravnem naslovu je zaobsežena v zahtevi po dobrovernosti, ne zahteva pa se, da bi bil pravni naslov veljaven. Neveljaven pravni naslov ne izključuje dobrovernosti pod pogojem, da je priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice.
povrnitev škode – neupravičena pridobitev – upravičenost zahtevati izpolnitev nazaj – plačilo tujega dolga – tuj dolg – izognitev sili
Tožnik je plačal vtoževani znesek toženi stranki, čeprav je vedel, da ji sam tega zneska v nobenem primeru ne dolguje, ob dejstvu, da je tožena stranka zahtevala povračilo škode v višini 948,27 EUR od njegovega sina kot povzročitelja prometna nesreče in ne od njega. Glede na navedeno in ker ni podana nobena od izjem iz 191. člena OZ, tožnik ni upravičen zahtevati izpolnitve nazaj od tožene stranke.
odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka – dovoljenost pritožbe – pravica do pritožbe – pravni interes za vložitev pritožbe – konkretna pravna korist – neposredna pravna korist – izboljšanje pravnega položaja
Pravico do pritožbe ima tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist oziroma tisti, čigar pravni položaj se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljša, glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje.
rok za plačilo sodne takse – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – procesni rok – upravičen vzrok za zamudo – vrnitev v prejšnje stanje – osebni stečaj – bolezensko stanje – krizna psihična motnja – podaljšljivost roka za plačilo sodne takse
Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 1. odstavku 34. člena ZST-1, je podaljšljiv rok. Če lahko sodišče taksnemu zavezancu v skladu z zakonom na njegov utemeljen predlog odloži plačilo taks ali mu dovoli obročno plačilo, to pomeni, da je navedeni rok podaljšljiv.
V primerih, ko je treba dokazovati upravičen vzrok za zamudo zaradi določenih kriznih psihičnih motenj oziroma stanj, v kakršnem je bila po ugotovitvah osebnega zdravnika dolžnica v času dveh mesecev pred prihodom v ambulanto, vztrajanje sodišča pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja o dolžničini nezmožnosti za kakršnakoli opravila, po oceni pritožbenega sodišča ni sprejemljivo.
Cenitev opravi izvršitelj, ki opravlja rubež. Na zahtevo in na stroške stranke opravi cenitev sodni cenilec, ki ga izbere stranka. Izvršiteljeva cenitev se ne upošteva, če je stranka v roku 15 dni po prejetju rubežnega zapisnika izvršitelju vročila ali poslala s priporočeno pošiljko cenitev sodnega cenilca, ki si ga je izbrala sama na svoje stroške. V tem primeru se pri prodaji upošteva vrednost stvari, ki jo je ugotovil sodni cenilec. Upnik v pritožbi ne navaja, da bi to zahteval niti ni razvidno iz njegovega odgovora na ugovor oziroma predlog za omejitev izvršbe. Na obeh narokih je zgolj nasprotoval predlogu, ker gre za visoko terjatev.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082543
ZD člen 32. ZZZDR člen 58, 58/1. ZPP člen 14, 181.
obseg zapustnikovega premoženja - več pravd med istima strankama glede izločitve dela premoženja iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - prispevek k povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja - skupno premoženje zapustnika in njegove pokojne žene - premoženjska razmerja med zakonci - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje
Obseg zapustnikovega premoženja je odločilen v pravdah, a je potrebno najprej ugotoviti, katero sploh je zapustnikovo premoženje, da bi se iz njega izločil delež (prispevek) tožnice, vtoževan v tej pravdi. Najprej je torej potrebno izločiti premoženje, ki ni zapustnikovo, saj je šele nato iz zapustnikovega premoženja mogoče izločiti del, ki ustreza prispevku tožnice po 32. členu ZD. Navidezno sicer res izgleda, da gre pri zahtevkih za izločitev določenega premoženja (ali dela premoženja) za zahtevke za ugotavljanje dejstev (obsega zapustnikovega premoženja). Pa temu ni tako. Pri takih zahtevkih gre za ugotavljanje obstoja oziroma neobstoja pravic (upravičenj) v razmerju med pravdnima strankama (glede premoženja, ki je predmet zahtevka/ov). Zato ne drži, da ugotovitev obsega zapustnikovega premoženja ni predhodno vprašanje te pravde.
nepravdni postopek – etažna lastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – vmesni sklep – elaborat – primerna strokovna podlaga – pripombe na izvedensko mnenje – navedba verjetnega lastnika – namen – opredelitev samostojnih delov stavbe
Navedba verjetnega lastnika posameznega dela stavbe je le informativne narave in nima nobenega vpliva na dejansko lastnino, namenjena pa je pospešitvi in poenostavitvi postopka izdelave akta, ki bo pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine. Neutemeljeno je zato pritožbeno vztrajanje, da bi moral biti predlagatelj naveden kot verjetni lastnik oziroma lastnik spornih prostorov. Bistveno je, da so ti opredeljeni kot samostojni deli stavbe, o njihovi lastnini pa bo odločalo sodišče v nadaljevanju postopka.
delitev solastnine – udeležba v postopku – priznanje udeležbe v postopku – pravni interes – spor o deležih lastnikov – napotitev na pravdo – fizična delitev stvari – presoja zakonskih pogojev delitve solastnine
V postopku delitve solastnine mora sodišče zajeti vse solastnike. V primeru spora glede lastništva oziroma spora o deležih lastnikov, pa mora stranke napotiti na pravdo.
Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo upoštevati, da je v skladu s 4. odstavkom 70. člena SPZ primarni način delitve fizična delitev, ostali načini pa predstavljajo le izjemo ob podanih pogojih. Sodišče bo zato moralo argumentirano odločiti ali so ti pogoji podani in zakaj primarni način delitve morda ni mogoč.
delitev solastne stvari - pravila delitve solastnine - načini delitve solastne stvari - fizična delitev - delitev v naravi - civilna delitev - izpolnitev zakonskih pogojev - velikost solastniških deležev - vrednost nepremičnine - izplačilo solastninškega deleža v denarju - ogled nepremičnine - nestrinjanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskih mnenj ugotovilo, da fizična delitev stvari ni možna v skladu s solastniškimi deleži. Delitev v naravi bi bila mogoče le ob znatnih spremembah nepremičnine (predelave in investicije, s katerimi predlagateljica ne soglaša in bi bile povezane z visokimi stroški) in ob znatnem zmanjšanju vrednosti nepremičnine oziroma tako, da bi nasprotna udeleženka v naravi dobila stvar v bistveno večjem deležu od njenega solastninskega deleža. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je sledilo predlogu predlagateljice, da ji pripade celotna nepremičnina, nasprotni udeleženki pa v denarju izplača njen 1/8 solastniški delež.
ZFPPIPP člen 9, 9/1, 9/1-2, 121, 121/1, 234, 234/4, 283.
stečajni postopek nad pravno osebo – sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba delničarja – procesna legitimacija za pritožbo – izpis stanja na računu vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD
Pritožnik je v utemeljitev in izkaz svoje procesne legitimacije za pritožbo pritožbi priložil izpis stanja na računih vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD na dan 31. 12. 2013, torej se je izkazal kot delničar po stanju več kot enega leta pred začetkom stečajnega postopka. Ker navedeni izpisek torej ne izkazuje ažurnega statusa pritožnika kot delničarja pred začetkom stečajnega postopka, sodišče pa samo ni dolžno preverjati njegovega statusa s poizvedbami pri KDD, kar je predlagal pritožnik, mu je bilo treba odreči procesno legitimacijo za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – samostojni podjetnik posameznik – opravljanje pridobitne dejavnosti – spor iz pridobitne dejavnosti – gospodarska družba – gospodarski spor – pravila postopka v gospodarskih sporih – pristojnost okrožnega sodišča
Spor izvira iz pravnega razmerja, ki je nastalo med toženo stranko in tožečo stranko v zvezi s pridobitno dejavnostjo, ki jo je opravljala kot samostojna podjetnica. Za spore iz takšnih razmerij se uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
stroški postopka – analogija – začetek stečajnega postopka – prijava terjatev – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – pogojna terjatev
V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa že obstaja. Temelj za nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov je v konkretnem primeru nastal z odločitvijo sodišča, da se postopek zaključi zaradi stečaja in tožba zavrže. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti.
neutemeljeno povzročeni stroški - načelo uspeha v izvršilnem postopku
Načelo uspeha iz ZPP se uporablja v izvršilnem postopku uporablja smiselno, če ni v tem ali kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Takšna dejanska situacija, kot se je zgodila v tem primeru, je specialno urejena v šestem odstavku 38. člena ZIZ in ni razlogov za smiselno uporabo ZPP ter načela uspeha. Naložitev stroškov, ki jih je imela udeleženka s pritožbo oziroma kot se je izkazalo s predlogom za izdajo sklepa o popravi, katerih ni (neutemeljeno) povzročil upnik, ne bi pomenila smiselne uporabe načela uspeha iz ZPP.
Ker je dolžnik v svojih vlogah zatrjeval nepravilnosti v zvezi s prvim rubežem, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o pravilnosti in zakonitosti drugega rubeža, s katerim je bilo zgolj seznanjeno. Tudi v izvršilnem postopku je sodišče vezano na načelo dispozitivnosti in sme odločati le v mejah predlogov in trditev strank.
Čeprav drži, da so stroški v zvezi z udeležbo na razjasnitveni narok upniku nastali med narokom in bi jih lahko priglasil že do zaključka naroka, ker je bila takrat že znana tudi njihova višina, ni mogoče šteti, da je priglasitev stroškov postopka, ki jo je upnik poslal naknadno po elektronski poti še isti dan, ko je bil opravljen razjasnitveni narok, prepozna.