zavarovanje terjatev na podlagi predhodne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja - omejitev sredstev zavarovanja - pogoji za prenehanje predhodne odredbe na predlog dolžnika
Primarno pritožbeno sodišče meni, da kljub splošni naravi določbe 239. člena ZIZ, ki narekuje smiselno (subsidiarno) uporabo določb tega zakona o izvršbi tudi za zavarovanje, določbe drugega odstavka 34. člena ZIZ ni mogoče smiselno uporabiti za odločanje o toženkinem predlogu za „omejitev sredstev zavarovanja“.
Učinek citirane določbe v izvršbi je (zgolj) v tem, da se da določenemu izvršilnemu sredstvu prednost pri opravljanju izvršbe pred drugimi dovoljenimi sredstvi. Navedena določba pa ne predvideva, da bi v primeru omejitve izvršbe na zgolj določena izvršilna sredstva sodišče smelo ustaviti izvršbo na druga sredstva in razveljaviti opravljena dejanja. Kolikor namreč izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo (po samem zakonu) nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi.
V primeru zavarovanja terjatve pa takšne omejitve že po naravi stvari ni mogoče opraviti, ker se pri tem ne opravljajo nobena dejanja, na podlagi kateri bi lahko prišlo do uspešnega poplačila upnikove terjatve, tako da ni mogoče dati zgolj „začasne“ prednosti posameznim sredstvom zavarovanja. Tudi sam predlog toženke ne meri na opisano začasno omejitev (zgolj to je po obrazloženem moč storiti pri izvršbi na citirani podlagi), temveč predlaga ustavitev zavarovanja (in razveljavitev opravljenih dejanj) s predznambo zastavne pravice na njeni nepremičnini.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082543
ZD člen 32. ZZZDR člen 58, 58/1. ZPP člen 14, 181.
obseg zapustnikovega premoženja - več pravd med istima strankama glede izločitve dela premoženja iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - prispevek k povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja - skupno premoženje zapustnika in njegove pokojne žene - premoženjska razmerja med zakonci - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje
Obseg zapustnikovega premoženja je odločilen v pravdah, a je potrebno najprej ugotoviti, katero sploh je zapustnikovo premoženje, da bi se iz njega izločil delež (prispevek) tožnice, vtoževan v tej pravdi. Najprej je torej potrebno izločiti premoženje, ki ni zapustnikovo, saj je šele nato iz zapustnikovega premoženja mogoče izločiti del, ki ustreza prispevku tožnice po 32. členu ZD. Navidezno sicer res izgleda, da gre pri zahtevkih za izločitev določenega premoženja (ali dela premoženja) za zahtevke za ugotavljanje dejstev (obsega zapustnikovega premoženja). Pa temu ni tako. Pri takih zahtevkih gre za ugotavljanje obstoja oziroma neobstoja pravic (upravičenj) v razmerju med pravdnima strankama (glede premoženja, ki je predmet zahtevka/ov). Zato ne drži, da ugotovitev obsega zapustnikovega premoženja ni predhodno vprašanje te pravde.
Cenitev opravi izvršitelj, ki opravlja rubež. Na zahtevo in na stroške stranke opravi cenitev sodni cenilec, ki ga izbere stranka. Izvršiteljeva cenitev se ne upošteva, če je stranka v roku 15 dni po prejetju rubežnega zapisnika izvršitelju vročila ali poslala s priporočeno pošiljko cenitev sodnega cenilca, ki si ga je izbrala sama na svoje stroške. V tem primeru se pri prodaji upošteva vrednost stvari, ki jo je ugotovil sodni cenilec. Upnik v pritožbi ne navaja, da bi to zahteval niti ni razvidno iz njegovega odgovora na ugovor oziroma predlog za omejitev izvršbe. Na obeh narokih je zgolj nasprotoval predlogu, ker gre za visoko terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060861
ZPUOOD člen 18. OZ člen 86. ZZK-1 člen 242. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10. ZPP člen 13, 80, 205, 339, 339/2, 339/2-11, 343.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – neodpravljiva pomanjkljivost – pravno nasledstvo – neobstoječa oseba – ničnost pogodbe – nujno sosporništvo – izbrisna tožba – zavrženje tožbe
Pravna oseba, ki je med pravdo prenehala z izbrisom iz sodnega registra, ne obstaja več in ne more biti pravdna stranka. V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni več mogoče uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznost izbrisanih gospodarskih družb po določilih 6. do 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP.
delitev solastne stvari - pravila delitve solastnine - načini delitve solastne stvari - fizična delitev - delitev v naravi - civilna delitev - izpolnitev zakonskih pogojev - velikost solastniških deležev - vrednost nepremičnine - izplačilo solastninškega deleža v denarju - ogled nepremičnine - nestrinjanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskih mnenj ugotovilo, da fizična delitev stvari ni možna v skladu s solastniškimi deleži. Delitev v naravi bi bila mogoče le ob znatnih spremembah nepremičnine (predelave in investicije, s katerimi predlagateljica ne soglaša in bi bile povezane z visokimi stroški) in ob znatnem zmanjšanju vrednosti nepremičnine oziroma tako, da bi nasprotna udeleženka v naravi dobila stvar v bistveno večjem deležu od njenega solastninskega deleža. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je sledilo predlogu predlagateljice, da ji pripade celotna nepremičnina, nasprotni udeleženki pa v denarju izplača njen 1/8 solastniški delež.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0081455
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - stroški terenskega preverjanja - plačilo DDV - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
ZFPPIPP člen 9, 9/1, 9/1-2, 121, 121/1, 234, 234/4, 283.
stečajni postopek nad pravno osebo – sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba delničarja – procesna legitimacija za pritožbo – izpis stanja na računu vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD
Pritožnik je v utemeljitev in izkaz svoje procesne legitimacije za pritožbo pritožbi priložil izpis stanja na računih vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD na dan 31. 12. 2013, torej se je izkazal kot delničar po stanju več kot enega leta pred začetkom stečajnega postopka. Ker navedeni izpisek torej ne izkazuje ažurnega statusa pritožnika kot delničarja pred začetkom stečajnega postopka, sodišče pa samo ni dolžno preverjati njegovega statusa s poizvedbami pri KDD, kar je predlagal pritožnik, mu je bilo treba odreči procesno legitimacijo za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - obnovitev pogodbe za nedoločen čas - fikcija obnovitve - varstvo najemnika zaradi pasivnost najemodajalca - pozivi na izpraznitev - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov
Namen 2. odstavka 27. člena ZPSPP je varstvo najemnika zaradi pasivnosti najemodajalca. Če slednji s svojim aktivnim ravnanjem (vložitvijo zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora) ne poskrbi za varstvo svoje pravice, ni več razloga za prenehanje najemnega razmerja po posebnem režimu, torej brez odpovednega roka. Če pa najemodajalec celo pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba za določen čas, stori ukrepe s ciljem izpraznitve poslovnega prostora, fikcija obnovitve pogodbe za nedoločen čas ne more nastopiti.
Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, ni potrebna, ker taka pogodba preneha že po samem zakonu.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070869
ZTLR člen 22, 23, 24 – 26. ZVEtL člen 4. ZPP člen 2, 2/1.
darilna pogodba - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - nova stvar - nastanek nove stvari - adaptacija podstrešja
Upoštevaje podano trditveno podlago in darilno pogodbo, gre v obravnavani zadevi za navidezno solastnino, ker se je tožnica kot pridobiteljica posameznega dela v stavbi vpisala kot solastnica. V takšnem primeru, ko je tožnica pridobila v last v naravi določen posamezni del stavbe in souporabo določenih prostorov ter brezplačni užitek na parceli, ne more uspeti z zahtevkom na ugotovitev solastniškega deleža na celotni nepremičnini.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 266. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2.
priposestvovanje – nedobroverni posestnik – pravni naslov – dobrovernost – ignorantia iuris nocet
Nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. V skladu z načelom ignorantia iuris nocet dobrovernost ne more temeljiti na nepoznavanju prava.
Zahteva po pravnem naslovu je zaobsežena v zahtevi po dobrovernosti, ne zahteva pa se, da bi bil pravni naslov veljaven. Neveljaven pravni naslov ne izključuje dobrovernosti pod pogojem, da je priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice.
delitev solastnine – udeležba v postopku – priznanje udeležbe v postopku – pravni interes – spor o deležih lastnikov – napotitev na pravdo – fizična delitev stvari – presoja zakonskih pogojev delitve solastnine
V postopku delitve solastnine mora sodišče zajeti vse solastnike. V primeru spora glede lastništva oziroma spora o deležih lastnikov, pa mora stranke napotiti na pravdo.
Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo upoštevati, da je v skladu s 4. odstavkom 70. člena SPZ primarni način delitve fizična delitev, ostali načini pa predstavljajo le izjemo ob podanih pogojih. Sodišče bo zato moralo argumentirano odločiti ali so ti pogoji podani in zakaj primarni način delitve morda ni mogoč.
nepravdni postopek – etažna lastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – vmesni sklep – elaborat – primerna strokovna podlaga – pripombe na izvedensko mnenje – navedba verjetnega lastnika – namen – opredelitev samostojnih delov stavbe
Navedba verjetnega lastnika posameznega dela stavbe je le informativne narave in nima nobenega vpliva na dejansko lastnino, namenjena pa je pospešitvi in poenostavitvi postopka izdelave akta, ki bo pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine. Neutemeljeno je zato pritožbeno vztrajanje, da bi moral biti predlagatelj naveden kot verjetni lastnik oziroma lastnik spornih prostorov. Bistveno je, da so ti opredeljeni kot samostojni deli stavbe, o njihovi lastnini pa bo odločalo sodišče v nadaljevanju postopka.
dedovanje zaščitenih kmetij – pozneje najdeno premoženje – denacionalizirano premoženje
Pred izdajo sklepa o dedovanju naknadno najdenega premoženja na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju, mora sodišče v primeru, ko se je s prvotnim sklepom o dedovanju dedovala le kmetija, ugotoviti, ali je novo najdeno premoženje del te kmetije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0073576
ZPP člen 7, 14, 212, 285, 333, 333/2. ZGD-1 člen 263, 327, 327/1. OZ člen 130, 130/1.
prepozna dopolnitev pritožbe – sklep skupščine – predpostavke za vložitev odškodninske tožbe – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda – vzročna zveza – skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika – sklepčnost – materialno trditveno in dokazno breme – procesno trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – vezanost na kazensko sodbo – nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka ima po izpolnitvi pogodbe s strani javnega podjetja izveden nadzorni center semaforizacije in zagotovljeno vzdrževanje semaforskega sistema na območju krožišča. Če bi toženi stranki morali plačati vtoževani znesek, bi bila tožeča stranka za ta znesek neopravičeno obogatena. Še vedno bi imela semaforizirano in vzdrževano krožišče, hkrati pa bi od toženih strank prejela denarni znesek, ki je bil v enaki višini plačan javnemu podjetju ob izpolnitvi navedene pogodbe. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožeča stranka, če bi bila ugotovljena kršitev ZJN-2, upravičena od tožene stranke zahtevati le razliko med plačanim pogodbenim zneskom javnemu podjetju in zneskom, ki bi ga bila dolžna plačati drugemu ponudniku, ki bi, če bi bil izpeljan postopek javnega naročila, ponudil izpolnitev navedene pogodbe v nižjem pogodbenem znesku. Ker tožeča stranka takšne trditvene podlage ni ponudila, je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da njen tožbeni zahtevek ni sklepčen.
Sodišče mora preizkusiti izvedensko mnenje vsaj toliko, kot lahko v okviru svojega omejenega strokovnega znanja, vendar konkretno. V vsakem primeru mora mnenje preizkusiti glede tega, ali je popolno in brez nasprotij, logično, ali so v njem navedene okoliščine, na katerih temelji mnenje, ali je transparentno glede uporabljenih (morebiti celo znanstvenih) meril, ali je mogoče razmisleke (miselni proces) izvedenca sploh razbrati iz samega mnenja. Ker pa sodišče nima strokovnega mnenja za popolni preizkus izvedenskega mnenja, se mora v določeni meri zanesti na izvedenčevo mnenje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060870
OZ člen 174, 174/1, 179. ZPP člen 216, 216/1. ZOZP člen 20a.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zlom leve petnice – povrnitev premoženjske škode – odškodnina iz naslova potnih stroškov – kilometrina – odločanje po prostem preudarku – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – tek zamudnih obresti
Utemeljena je graja višine odškodnine iz naslova potnih stroškov v znesku kilometrine po 0,37 EUR na kilometer. Pritožbeno sodišče je višino cene prevoza določilo z uporabo 1. odstavka 216. člena ZPP. Ob tem se je odločilo za ceno v višini 8 % litra neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov v času izdaje prvostopne sodbe, kar predstavlja znesek, ki ga kot povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, kadar ne obstoji javni prevoz, dobijo javni uslužbenci. Glede na 562 km opravljenih poti v zvezi z zdravljenjem, predstavlja odmera za to postavko 60,69 EUR. V presežku je tožbeni zahtevek tožeče stranke za to vrsto škode neutemeljen, saj je odgovorna oseba dolžna izplačati zgolj takšen znesek odškodnine, ki je potreben, da postane premoženjski položaj oškodovanca tak, kot bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja, in s plačilom odškodnine oškodovanec ne sme biti neupravičeno obogaten. Ker tožnik ni podal trditev, da bi mu nastala višja škoda, kot je strošek bencina ob običajni porabi vozila 8 litrov na 100 km, do večjega zneska iz naslova potnih stroškov ni upravičen.
povrnitev škode – neupravičena pridobitev – upravičenost zahtevati izpolnitev nazaj – plačilo tujega dolga – tuj dolg – izognitev sili
Tožnik je plačal vtoževani znesek toženi stranki, čeprav je vedel, da ji sam tega zneska v nobenem primeru ne dolguje, ob dejstvu, da je tožena stranka zahtevala povračilo škode v višini 948,27 EUR od njegovega sina kot povzročitelja prometna nesreče in ne od njega. Glede na navedeno in ker ni podana nobena od izjem iz 191. člena OZ, tožnik ni upravičen zahtevati izpolnitve nazaj od tožene stranke.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070930
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vložki posebnega premoženja v skupno premoženje – uveljavljanje nadpolovičnega deleža – ugovor – nasprotna tožba – določnost ugovora nadpolovičnega deleža – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Trditve toženca v odgovoru na tožbo, da sodišče „tožnici iz tega naslova gotovo ne bi moglo in smelo priznati večjega deleža od kakšnega procenta“ zadoščajo za ugovor nadpolovičnega deleža.
Ker je zavarovalnica na zavarovalni polici napisala, da je začetek kritja določen z datumom in uro, sklenitev pogodbe pa je bila na drugi datum, ne more zavarovalnica trditi, da je bil pričetek zavarovalnega kritja vezan na plačilo premije. V zavarovalni polici namreč piše, da bo premija plačana po izstavitvi fakture, na fakturi pa je bil dan še rok do konca meseca. Zato ni mogoče uporabiti posledice neplačila premije po prvem odstavku 937. člena OZ. Gre za primer iz drugega odstavka 937. člena OZ. Vendar ker zavarovalnica ni izpeljala predvidenega opominjevalnega postopka, ne pride v poštev niti uporaba tretjega in četrtega odstavka 937. člena OZ. Zavarovalno kritje je teklo od dogovorjenega datuma in tudi nastop zavarovalnega primera pred plačilom premije, na to ne more vplivati.
ZPP člen 116, 318, 318/1, 318/1-1. ZFPPIPP člen 251, 383.
zamudna sodba - procesne predpostavke za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - postopek osebnega stečaja - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - vrnitev v prejšnje stanje
Ker je zoper toženca ob vročitvi tožbe tekel postopek osebnega stečaja, tožba, ki ni bila vročena stečajnemu upravitelju, ni bila vročena pravilno.