pravdni stroški – pravne posledice začetka stečajnega postopka – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika
Ker toženi stranki terjatve iz naslova pravdnih stroškov, ki so jima nastali do dneva, ko se je nad tožnikom začel stečajni postopek, v roku nista prijavili, zakon pa ne določa, da se te terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, ne prijavijo, so terjatve obeh toženih strank iz naslova pravdnih stroškov v razmerju do tožnika prenehale.
vzročna zveza – udarec s sekiro – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Nedvomno sta pravdni stranki že dalj časa v sporu. Do sporov med njima prihaja, druga drugo žalita z neprimernimi izrazi in je slediti zaključku prvega sodišča, da tudi tokratni spor ni bil tako izjemen, da bi tožnika prizadel v tolikšni meri, da bi bilo porušeno njegovo psihično ravnovesje ter ogrožena osebna varnost, da bi bil upravičen do odškodnine.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – upravičeni predlagatelj – izbrisni razlog – zakonske domneve za obstoj izbrisnega razloga
Ker je predlagalni postopek izjema od pravila o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti na podlagi informacij subjektov iz 428. člena ZFPPIPP, je treba te izjeme obravnavati restriktivno. Glede na to, da mora predlagatelj postopka izbrisa iz prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP predložiti tudi dokaz o lastništvu objekta, na katerem ima pravna oseba registriran svoj poslovni naslov, je torej možna edina razlaga, da predlagatelj lahko vloži predlog le glede dejstev, ki jih kot zakonsko domnevo obstoja izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP določa druga alineja 2. točke drugega odstavka 427. člena (lastnik objekta na katerem je registriran poslovni naslov pravne osebe, ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu).
nepremičnina – sestavina nepremičnine – povezanost zemljišča in objekta – solastnina – upravljanje s stvarjo – posel rednega upravljanja – nujen posel rednega upravljanja – nepravdni postopek
Čiščenje skupnega kanalizacijskega jaška predstavlja posel, ki je nujen za vzdrževanje nepremičnine, zato gre v obravnavani zadevi za zahtevek solastnika po 4. odstavku 67. člena SPZ, o katerem je treba odločiti po pravilih nepravdnega postopka.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 266. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2.
priposestvovanje – nedobroverni posestnik – pravni naslov – dobrovernost – ignorantia iuris nocet
Nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. V skladu z načelom ignorantia iuris nocet dobrovernost ne more temeljiti na nepoznavanju prava.
Zahteva po pravnem naslovu je zaobsežena v zahtevi po dobrovernosti, ne zahteva pa se, da bi bil pravni naslov veljaven. Neveljaven pravni naslov ne izključuje dobrovernosti pod pogojem, da je priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice.
rok za plačilo sodne takse – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – procesni rok – upravičen vzrok za zamudo – vrnitev v prejšnje stanje – osebni stečaj – bolezensko stanje – krizna psihična motnja – podaljšljivost roka za plačilo sodne takse
Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 1. odstavku 34. člena ZST-1, je podaljšljiv rok. Če lahko sodišče taksnemu zavezancu v skladu z zakonom na njegov utemeljen predlog odloži plačilo taks ali mu dovoli obročno plačilo, to pomeni, da je navedeni rok podaljšljiv.
V primerih, ko je treba dokazovati upravičen vzrok za zamudo zaradi določenih kriznih psihičnih motenj oziroma stanj, v kakršnem je bila po ugotovitvah osebnega zdravnika dolžnica v času dveh mesecev pred prihodom v ambulanto, vztrajanje sodišča pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja o dolžničini nezmožnosti za kakršnakoli opravila, po oceni pritožbenega sodišča ni sprejemljivo.
osebni stečaj – začetek osebnega stečaja – stroški pravdnega postopka
Ker toženka ni izkazala, da pravdni stroški, ki jih je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo z izpodbijanim sklepom, niso nastali po začetku osebnega stečaja nad toženko, jih mora toženka tožeči stranki povrniti v skladu z določbo 354. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 76, 76/3, 80, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37, 132, 132/1.
nepravdni postopek – sodna ureditev meje – vsebina predloga – označba udeleženca – neznani pravni nasledniki stanovanjske zadruge – sposobnost biti stranka (udeleženec) postopka – podeljena sposobnost biti stranka – zahteva za odpravo pomanjkljivosti – izbris zadruge iz sodnega registra – singularno nasledstvo pred izbrisom – izbris podjetja iz sodnega registra – neobrazloženost – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če kot udeleženec postopka nastopa nekdo, ki to ne more biti, mora sodišče najprej zahtevati od tožeče stranke, naj popravi v tožbi (oz. v nepravdnem postopku v predlogu), kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. To lahko opusti le, če se pomanjkljivosti ne da odpraviti, kar pa mora tudi obrazložiti.
najemna pogodba – plačilo najemnine – izpraznitev in izročitev stanovanja
Res je bila drugo tožena stranka v najemni pogodbi dodana le kot uporabnik stanovanja, vendar je s tem posledično prevzela tudi obveznost plačila najemnine (člen „devetič“ najemne pogodbe). Zmotno je zato stališče, da s podpisom aneksa k najemni pogodbi ni prevzela (denarnih) obveznosti, kot so določene z najemno pogodbo. Ker svoj pravni položaj izvaja iz položaja prvo tožene stranke, pa je dolžna tudi drugo tožena stranka v istem roku izprazniti stanovanje.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - obnovitev pogodbe za nedoločen čas - fikcija obnovitve - varstvo najemnika zaradi pasivnost najemodajalca - pozivi na izpraznitev - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov
Namen 2. odstavka 27. člena ZPSPP je varstvo najemnika zaradi pasivnosti najemodajalca. Če slednji s svojim aktivnim ravnanjem (vložitvijo zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora) ne poskrbi za varstvo svoje pravice, ni več razloga za prenehanje najemnega razmerja po posebnem režimu, torej brez odpovednega roka. Če pa najemodajalec celo pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba za določen čas, stori ukrepe s ciljem izpraznitve poslovnega prostora, fikcija obnovitve pogodbe za nedoločen čas ne more nastopiti.
Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, ni potrebna, ker taka pogodba preneha že po samem zakonu.
izstop družbenika iz družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je potrebno v situaciji, ko izvedenec poda vrednost poslovnega deleža, upoštevati sredinsko vrednost in zavrača pritožbeno stališče, da je prava vrednost poslovnega deleža samo tista, ki je v razponu najvišja. Če delež oceni izvedenec in pojasni, da se vrednost družbe oceni vedno v razponu, potem je prava vrednost vsaka vrednost iz te lestvice in v primeru sodnega določanja prave vrednosti, je nedvomno pravilno, da se upošteva srednja vrednost. Pri tem je namreč potrebno upoštevati oba udeleženca in interese obeh udeležencev in sicer tako družbenika, ki je izstopil iz družbe in družbe, ki je dolžna poslovni delež izplačati in doseči uravnotežen položaj, kar pa je možno le z upoštevanjem srednje ocenjene vrednosti.
prodaja nepremičnine – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – prevzem premoženja s strani upnika
Predpostavka, da se premoženje prenese zgolj enemu ločitvenemu upniku, je, da so bili vsi ločitveni upniki seznanjeni s tem, da gre za neunovčljivo premoženje, s čimer bi se ob neizdaji soglasja k prevzemu tega premoženja odpovedali upravičenju iz ločitvene pravice na tem premoženju. Ob tem, ko je prvostopenjsko sodišče brez zakonske podlage istočasno pozivalo ločitvena upnika k izdaji soglasja k prodaji in ju preko stečajnega upravitelja pozivalo, da se izjasnita glede prevzema premoženja, soglasje k prevzemu premoženja zgolj s strani pritožnika ne more imeti za posledico izgubo upravičenj drugega ločitvenega upnika, ki se je odzval na poziv sodišča k izdaji soglasja o prodaji nepremičnine.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika – dovolitev poslovanja – pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – izvedljivost poslovnega načrta – verjetnost poslovanja z izgubo
Dvom v izvedljivost poslovnega načrta izhaja ravno iz okoliščine, da dolžnik ne izkazuje niti izkušenj niti izobrazbe z vodenjem podjetja, načrtuje pa tako poslovanje, ki bo terjalo za vsa tista dela, ki jih dolžnik sam ne bo mogel opravljati, delo s pogodbenimi podizvajalci.
Predvsem dolžnik v predlogu ni pojasnil, kakšna bo višina stroška dela podizvajalcev in računovodskih storitev.
Iz trditvene podlage tožene stranke in stranskega intervenienta ter predloženih dokazov izhaja, da je uspeh prejudicialnega vprašanja v postopku izbrisne tožbe stranskega intervenienta zoper tožnico realno izkazan, kar pomeni, da sta uspela izkazati predpostavke, na podlagi katerih gradita utemeljenost tožbenega zahtevka, s katerim stranski intervenient z izbrisno tožbo izpodbija lastninsko pravico tožnice. Izkazane tudi niso predpostavke, na podlagi katerih bi bilo utemeljeno pričakovanje, da bi sodišče prve stopnje v tem postopku lahko hitreje in lažje odločilo o predhodnem vprašanju, kot bo to storilo sodišče v postopku izbrisne tožbe, ki ga vodi stranski intervenient zoper tožnico.
OZ člen 121, 121/1, 393, 393/1, 393/2, 435, 435/1. SZ-1 člen 65, 70, 70/2, 71, 71/2. SPZ člen 11, 37, 49, 49/1.
dobava toplotne energije – skupno odjemno mesto – pravni temelj terjatve – prodajna pogodba – terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika – razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – upravnik – poravnava zapadlih obveznosti – posredovanje podatkov o etažnem lastniku – deljiva obveznost – merilo za razdelitev stroškov – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice
Prodaja toplote ali plina v zgradbi z več posameznimi deli ima lahko to posebnost, da dobavitelj ne more meriti, koliko je dobavil posameznemu etažnemu lastniku. Kupčeva obveznost (dolg) je ne glede na to deljiva, saj je denarna. Če je dejanski položaj takšen, opredeljuje dobaviteljevo terjatev do posameznega etažnega lastnika tudi merilo, na temelju katerega se razdeli skupna obveznost etažnih lastnikov in se določi del, ki odpade na posameznega etažnega lastnika.
Da bi utemeljila svojo terjatev, bi morala tožeča stranka med drugim navesti tudi, kakšno je bilo merilo in kakšne so bile spremenljivke, ki so vplivale na delitev obveznosti.
Cenitev opravi izvršitelj, ki opravlja rubež. Na zahtevo in na stroške stranke opravi cenitev sodni cenilec, ki ga izbere stranka. Izvršiteljeva cenitev se ne upošteva, če je stranka v roku 15 dni po prejetju rubežnega zapisnika izvršitelju vročila ali poslala s priporočeno pošiljko cenitev sodnega cenilca, ki si ga je izbrala sama na svoje stroške. V tem primeru se pri prodaji upošteva vrednost stvari, ki jo je ugotovil sodni cenilec. Upnik v pritožbi ne navaja, da bi to zahteval niti ni razvidno iz njegovega odgovora na ugovor oziroma predlog za omejitev izvršbe. Na obeh narokih je zgolj nasprotoval predlogu, ker gre za visoko terjatev.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082543
ZD člen 32. ZZZDR člen 58, 58/1. ZPP člen 14, 181.
obseg zapustnikovega premoženja - več pravd med istima strankama glede izločitve dela premoženja iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - prispevek k povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja - skupno premoženje zapustnika in njegove pokojne žene - premoženjska razmerja med zakonci - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje
Obseg zapustnikovega premoženja je odločilen v pravdah, a je potrebno najprej ugotoviti, katero sploh je zapustnikovo premoženje, da bi se iz njega izločil delež (prispevek) tožnice, vtoževan v tej pravdi. Najprej je torej potrebno izločiti premoženje, ki ni zapustnikovo, saj je šele nato iz zapustnikovega premoženja mogoče izločiti del, ki ustreza prispevku tožnice po 32. členu ZD. Navidezno sicer res izgleda, da gre pri zahtevkih za izločitev določenega premoženja (ali dela premoženja) za zahtevke za ugotavljanje dejstev (obsega zapustnikovega premoženja). Pa temu ni tako. Pri takih zahtevkih gre za ugotavljanje obstoja oziroma neobstoja pravic (upravičenj) v razmerju med pravdnima strankama (glede premoženja, ki je predmet zahtevka/ov). Zato ne drži, da ugotovitev obsega zapustnikovega premoženja ni predhodno vprašanje te pravde.
delitev solastnine – udeležba v postopku – priznanje udeležbe v postopku – pravni interes – spor o deležih lastnikov – napotitev na pravdo – fizična delitev stvari – presoja zakonskih pogojev delitve solastnine
V postopku delitve solastnine mora sodišče zajeti vse solastnike. V primeru spora glede lastništva oziroma spora o deležih lastnikov, pa mora stranke napotiti na pravdo.
Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo upoštevati, da je v skladu s 4. odstavkom 70. člena SPZ primarni način delitve fizična delitev, ostali načini pa predstavljajo le izjemo ob podanih pogojih. Sodišče bo zato moralo argumentirano odločiti ali so ti pogoji podani in zakaj primarni način delitve morda ni mogoč.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070930
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vložki posebnega premoženja v skupno premoženje – uveljavljanje nadpolovičnega deleža – ugovor – nasprotna tožba – določnost ugovora nadpolovičnega deleža – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Trditve toženca v odgovoru na tožbo, da sodišče „tožnici iz tega naslova gotovo ne bi moglo in smelo priznati večjega deleža od kakšnega procenta“ zadoščajo za ugovor nadpolovičnega deleža.
ZPP člen 116, 318, 318/1, 318/1-1. ZFPPIPP člen 251, 383.
zamudna sodba - procesne predpostavke za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - postopek osebnega stečaja - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - vrnitev v prejšnje stanje
Ker je zoper toženca ob vročitvi tožbe tekel postopek osebnega stečaja, tožba, ki ni bila vročena stečajnemu upravitelju, ni bila vročena pravilno.