DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070930
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vložki posebnega premoženja v skupno premoženje – uveljavljanje nadpolovičnega deleža – ugovor – nasprotna tožba – določnost ugovora nadpolovičnega deleža – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Trditve toženca v odgovoru na tožbo, da sodišče „tožnici iz tega naslova gotovo ne bi moglo in smelo priznati večjega deleža od kakšnega procenta“ zadoščajo za ugovor nadpolovičnega deleža.
Krivdno ravnanje tožnika, zaradi katerega je izgubil zaposlitev, ni relevantna okoliščina pri oceni njegovih finančnih sposobnostih pri določitvi preživninske obveznosti, ki se določa na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR. Povsem drugačna pa je materialnopravna situacija, če je prišlo do prenehanja delovnega razmerja na predlog tožnika in niso izkazane realne okoliščine, na podlagi katerih bi finančne sposobnosti tožnika ostale nespremenjene, v takšnem primeru pa načeloma ne bodo izkazani razlogi, ki bi opravičevali znižanje preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu.
Osebni stečaj tožnika glede na višino preživninske obveznosti tožnika ni relevantna okoliščina, ki bi bila lahko pravna podlaga za znižanje preživninske obveznosti na podlagi 132. člena ZZZDR. Na podlagi 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti prejemki v višini minimalne plače, če pa stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, je izvzeta višina prejemka za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Le izjemoma sodna praksa dopušča zavrnitev dokaza z argumentacijo, da tudi v primeru, če bi dokaz v celoti uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070897
ZD člen 30, 39, 40. OZ člen 82, 82/1, 299.
dedovanje - nujni delež ‒ prikrajšanje nujnega deleža - darilna pogodba - odplačnost pogodbe - določitev vrednosti darila - vrednost darila ob zapustnikovi smrti - vrnitev darila - sklepčnost tožbe - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - zakonske zamudne obresti
Sodišče je zmotno odločilo o oblikovalnem delu tožbenega zahtevka. Po 40. členu ZD nujni dedič lahko zahteva vrnitev daril, s katerimi je prikrajšan nujni delež. Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, pač pa le relativne učinke: pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Zunaj teh okvirov ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi.
Trditvena podlaga tožnika v zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom je bila jasna – zatrjeval je, da je bila A. zaradi svojega zdravstvenega stanja – demence povsem nesposobna za sklenitev pogodbe o preužitku s tožencema, saj ni bila sposobna oblikovati in ne izraziti svoje volje za sklenitev pogodbe, niti ni bila sposobna razumeti posledic, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Če je bilo temu tako, je takšen posel neobstoječ oziroma ničen (ker zakon ne uporablja pojma neobstoječe pogodbe) in ne izpodbojen, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v (edinih) razlogih za zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka. V posledici zahtevka ni presojalo na uveljavljani dejanski in pravni podlagi tožbe, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, sodba v tem delu nima razlogov glede pravno odločilnih dejstev in se zato ne da preizkusiti.
ZFPPIPP člen 59, 59/3, 277, 277/1. ZPP člen 2, 394, 394/4.
odložni pogoj – ugotovitev obstoja pogojne ločitvene pravice – izpodbojni zahtevek – pravni interes za tožbo – obnova postopka – rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka
Dejstvo, da je odložni pogoj postal nemogoč, ne pomeni pomanjkanja pravnega interesa kot procesne predpostavke, temveč se nanaša na pomanjkanje materialnopravnih predpostavk, ob izpolnjevanju katerih bi bilo mogoče meritorno ugoditi zahtevku.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070869
ZTLR člen 22, 23, 24 – 26. ZVEtL člen 4. ZPP člen 2, 2/1.
darilna pogodba - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - nova stvar - nastanek nove stvari - adaptacija podstrešja
Upoštevaje podano trditveno podlago in darilno pogodbo, gre v obravnavani zadevi za navidezno solastnino, ker se je tožnica kot pridobiteljica posameznega dela v stavbi vpisala kot solastnica. V takšnem primeru, ko je tožnica pridobila v last v naravi določen posamezni del stavbe in souporabo določenih prostorov ter brezplačni užitek na parceli, ne more uspeti z zahtevkom na ugotovitev solastniškega deleža na celotni nepremičnini.
nepremičnina – sestavina nepremičnine – povezanost zemljišča in objekta – solastnina – upravljanje s stvarjo – posel rednega upravljanja – nujen posel rednega upravljanja – nepravdni postopek
Čiščenje skupnega kanalizacijskega jaška predstavlja posel, ki je nujen za vzdrževanje nepremičnine, zato gre v obravnavani zadevi za zahtevek solastnika po 4. odstavku 67. člena SPZ, o katerem je treba odločiti po pravilih nepravdnega postopka.
odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka – dovoljenost pritožbe – pravica do pritožbe – pravni interes za vložitev pritožbe – konkretna pravna korist – neposredna pravna korist – izboljšanje pravnega položaja
Pravico do pritožbe ima tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist oziroma tisti, čigar pravni položaj se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljša, glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060870
OZ člen 174, 174/1, 179. ZPP člen 216, 216/1. ZOZP člen 20a.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zlom leve petnice – povrnitev premoženjske škode – odškodnina iz naslova potnih stroškov – kilometrina – odločanje po prostem preudarku – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – tek zamudnih obresti
Utemeljena je graja višine odškodnine iz naslova potnih stroškov v znesku kilometrine po 0,37 EUR na kilometer. Pritožbeno sodišče je višino cene prevoza določilo z uporabo 1. odstavka 216. člena ZPP. Ob tem se je odločilo za ceno v višini 8 % litra neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov v času izdaje prvostopne sodbe, kar predstavlja znesek, ki ga kot povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, kadar ne obstoji javni prevoz, dobijo javni uslužbenci. Glede na 562 km opravljenih poti v zvezi z zdravljenjem, predstavlja odmera za to postavko 60,69 EUR. V presežku je tožbeni zahtevek tožeče stranke za to vrsto škode neutemeljen, saj je odgovorna oseba dolžna izplačati zgolj takšen znesek odškodnine, ki je potreben, da postane premoženjski položaj oškodovanca tak, kot bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja, in s plačilom odškodnine oškodovanec ne sme biti neupravičeno obogaten. Ker tožnik ni podal trditev, da bi mu nastala višja škoda, kot je strošek bencina ob običajni porabi vozila 8 litrov na 100 km, do večjega zneska iz naslova potnih stroškov ni upravičen.
zavarovanje terjatev na podlagi predhodne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja - omejitev sredstev zavarovanja - pogoji za prenehanje predhodne odredbe na predlog dolžnika
Primarno pritožbeno sodišče meni, da kljub splošni naravi določbe 239. člena ZIZ, ki narekuje smiselno (subsidiarno) uporabo določb tega zakona o izvršbi tudi za zavarovanje, določbe drugega odstavka 34. člena ZIZ ni mogoče smiselno uporabiti za odločanje o toženkinem predlogu za „omejitev sredstev zavarovanja“.
Učinek citirane določbe v izvršbi je (zgolj) v tem, da se da določenemu izvršilnemu sredstvu prednost pri opravljanju izvršbe pred drugimi dovoljenimi sredstvi. Navedena določba pa ne predvideva, da bi v primeru omejitve izvršbe na zgolj določena izvršilna sredstva sodišče smelo ustaviti izvršbo na druga sredstva in razveljaviti opravljena dejanja. Kolikor namreč izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo (po samem zakonu) nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi.
V primeru zavarovanja terjatve pa takšne omejitve že po naravi stvari ni mogoče opraviti, ker se pri tem ne opravljajo nobena dejanja, na podlagi kateri bi lahko prišlo do uspešnega poplačila upnikove terjatve, tako da ni mogoče dati zgolj „začasne“ prednosti posameznim sredstvom zavarovanja. Tudi sam predlog toženke ne meri na opisano začasno omejitev (zgolj to je po obrazloženem moč storiti pri izvršbi na citirani podlagi), temveč predlaga ustavitev zavarovanja (in razveljavitev opravljenih dejanj) s predznambo zastavne pravice na njeni nepremičnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0073576
ZPP člen 7, 14, 212, 285, 333, 333/2. ZGD-1 člen 263, 327, 327/1. OZ člen 130, 130/1.
prepozna dopolnitev pritožbe – sklep skupščine – predpostavke za vložitev odškodninske tožbe – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda – vzročna zveza – skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika – sklepčnost – materialno trditveno in dokazno breme – procesno trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – vezanost na kazensko sodbo – nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka ima po izpolnitvi pogodbe s strani javnega podjetja izveden nadzorni center semaforizacije in zagotovljeno vzdrževanje semaforskega sistema na območju krožišča. Če bi toženi stranki morali plačati vtoževani znesek, bi bila tožeča stranka za ta znesek neopravičeno obogatena. Še vedno bi imela semaforizirano in vzdrževano krožišče, hkrati pa bi od toženih strank prejela denarni znesek, ki je bil v enaki višini plačan javnemu podjetju ob izpolnitvi navedene pogodbe. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožeča stranka, če bi bila ugotovljena kršitev ZJN-2, upravičena od tožene stranke zahtevati le razliko med plačanim pogodbenim zneskom javnemu podjetju in zneskom, ki bi ga bila dolžna plačati drugemu ponudniku, ki bi, če bi bil izpeljan postopek javnega naročila, ponudil izpolnitev navedene pogodbe v nižjem pogodbenem znesku. Ker tožeča stranka takšne trditvene podlage ni ponudila, je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da njen tožbeni zahtevek ni sklepčen.
Sodišče mora preizkusiti izvedensko mnenje vsaj toliko, kot lahko v okviru svojega omejenega strokovnega znanja, vendar konkretno. V vsakem primeru mora mnenje preizkusiti glede tega, ali je popolno in brez nasprotij, logično, ali so v njem navedene okoliščine, na katerih temelji mnenje, ali je transparentno glede uporabljenih (morebiti celo znanstvenih) meril, ali je mogoče razmisleke (miselni proces) izvedenca sploh razbrati iz samega mnenja. Ker pa sodišče nima strokovnega mnenja za popolni preizkus izvedenskega mnenja, se mora v določeni meri zanesti na izvedenčevo mnenje.
SZ-1 člen 113, 113/2, 117, 117/1, 117/5, 123, 123/2, 147, 147/3. ZDen člen 88.
privatizacija stanovanj – zahtevek dediča za odkup stanovanja – zahtevek za odkup denacionaliziranega stanovanja
Na tožnika (kot dediča) bi pravica do odkupa lahko prešla le v primeru, da bi bilo toženki mogoče očitati opustitev kontrahirne dolžnosti po določbah SZ še v času življenja upravičenke (to je pokojne imetnice stanovanjske pravice), za kar pa v konkretni zadevi, saj je upravičenka umrla v času, ko rok za sklenitev pogodbe niti teči še ni začel, ne gre. Njena pravica do odkupa zato še ni postala premoženjska pravica in je zato tožnika tudi nista mogla podedovati.
Župnik, ki je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke, je tožencu osebno posodil najprej svoj denar, ki ga je imel privarčevanega, nato pa je tožencu posodil denar v lasti tožeče stranke.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082543
ZD člen 32. ZZZDR člen 58, 58/1. ZPP člen 14, 181.
obseg zapustnikovega premoženja - več pravd med istima strankama glede izločitve dela premoženja iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - prispevek k povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja - skupno premoženje zapustnika in njegove pokojne žene - premoženjska razmerja med zakonci - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje
Obseg zapustnikovega premoženja je odločilen v pravdah, a je potrebno najprej ugotoviti, katero sploh je zapustnikovo premoženje, da bi se iz njega izločil delež (prispevek) tožnice, vtoževan v tej pravdi. Najprej je torej potrebno izločiti premoženje, ki ni zapustnikovo, saj je šele nato iz zapustnikovega premoženja mogoče izločiti del, ki ustreza prispevku tožnice po 32. členu ZD. Navidezno sicer res izgleda, da gre pri zahtevkih za izločitev določenega premoženja (ali dela premoženja) za zahtevke za ugotavljanje dejstev (obsega zapustnikovega premoženja). Pa temu ni tako. Pri takih zahtevkih gre za ugotavljanje obstoja oziroma neobstoja pravic (upravičenj) v razmerju med pravdnima strankama (glede premoženja, ki je predmet zahtevka/ov). Zato ne drži, da ugotovitev obsega zapustnikovega premoženja ni predhodno vprašanje te pravde.
Cenitev opravi izvršitelj, ki opravlja rubež. Na zahtevo in na stroške stranke opravi cenitev sodni cenilec, ki ga izbere stranka. Izvršiteljeva cenitev se ne upošteva, če je stranka v roku 15 dni po prejetju rubežnega zapisnika izvršitelju vročila ali poslala s priporočeno pošiljko cenitev sodnega cenilca, ki si ga je izbrala sama na svoje stroške. V tem primeru se pri prodaji upošteva vrednost stvari, ki jo je ugotovil sodni cenilec. Upnik v pritožbi ne navaja, da bi to zahteval niti ni razvidno iz njegovega odgovora na ugovor oziroma predlog za omejitev izvršbe. Na obeh narokih je zgolj nasprotoval predlogu, ker gre za visoko terjatev.
ZPP člen 116, 318, 318/1, 318/1-1. ZFPPIPP člen 251, 383.
zamudna sodba - procesne predpostavke za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - postopek osebnega stečaja - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - vrnitev v prejšnje stanje
Ker je zoper toženca ob vročitvi tožbe tekel postopek osebnega stečaja, tožba, ki ni bila vročena stečajnemu upravitelju, ni bila vročena pravilno.
povrnitev škode – neupravičena pridobitev – upravičenost zahtevati izpolnitev nazaj – plačilo tujega dolga – tuj dolg – izognitev sili
Tožnik je plačal vtoževani znesek toženi stranki, čeprav je vedel, da ji sam tega zneska v nobenem primeru ne dolguje, ob dejstvu, da je tožena stranka zahtevala povračilo škode v višini 948,27 EUR od njegovega sina kot povzročitelja prometna nesreče in ne od njega. Glede na navedeno in ker ni podana nobena od izjem iz 191. člena OZ, tožnik ni upravičen zahtevati izpolnitve nazaj od tožene stranke.
nepravdni postopek – etažna lastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – vmesni sklep – elaborat – primerna strokovna podlaga – pripombe na izvedensko mnenje – navedba verjetnega lastnika – namen – opredelitev samostojnih delov stavbe
Navedba verjetnega lastnika posameznega dela stavbe je le informativne narave in nima nobenega vpliva na dejansko lastnino, namenjena pa je pospešitvi in poenostavitvi postopka izdelave akta, ki bo pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine. Neutemeljeno je zato pritožbeno vztrajanje, da bi moral biti predlagatelj naveden kot verjetni lastnik oziroma lastnik spornih prostorov. Bistveno je, da so ti opredeljeni kot samostojni deli stavbe, o njihovi lastnini pa bo odločalo sodišče v nadaljevanju postopka.