KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023338
KZ člen 3. KZ-1 člen 7, 91. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3.
zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - postopek z izrednim pravnim sredstvom - razveljavitev pravnomočne sodbe - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona - kršitev kazenskega zakona
Vrhovno sodišče RS je 28. 2. 2013 v postopku zahteve za varstvo zakonitosti razveljavilo pravnomočno sodbo. Sodišče prve stopnje je novo sodbo izdalo 12. 2. 2015. Zadeva je bila sodišču druge stopnje predložena 20. 4. 2015. Drugi odstavek 91. člena KZ-1 določa, da v kolikor je bila pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok 2 leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. Postopek nove razsoje ni več podvržen roku za zastaranje kazenskega pregona, ker je pregon za vselej končan s pravnomočnostjo sodbe.
Postopek nove razsoje je torej omejen na dveletni rok iz 2. odstavka 91. člena KZ-1.
ZNP člen 8. ZPP člen 13, 206. SPZ člen 8, 18. ZGO-1 člen 159.
določitev meje - predhodno vprašanje - legalna ali nelegalna gradnja - gradnja objekta na zemljišču - prepoved inšpektorja - evidenca prepovedi - vpis zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi - povezanost zemljišča in objekta - nepremičnina
Vprašanje, ali je objekt, ki stoji na spornem delu zemljišča, legalna ali nelegalna gradnja, za predmetno zadevo (ki teče zaradi določitve meje) ni predhodno vprašanje. Ta institut se nanaša na vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja, kar pa ugotavljanje (ne)legalnosti nekega objekta (z vidika upravnih predpisov) seveda ni. To vprašanje (oziroma odgovor nanj) predstavlja za konkretni postopek (kvečjemu) pravno-relevantno okoliščino.
Ker so objekti stvarno-pravno gledano le del (pravilneje sestavina) zemljišča, se lahko prepovedi, ki jih v zvezi z gradnjo (objektom oziroma njegovim delom) izreka gradbeni inšpektor, v zemljiški knjigi zaznamujejo le pri samih zemljiščih (nepremičninah), katerim je kot javna evidenca namenjena. A to seveda ne pomeni, da se zaznamovane prepovedi nanašajo tudi na samo zemljišče. Že po sami naravi stvari oziroma namenu inšpekcijskega postopka se lahko nanašajo zgolj na objekt (gradnjo), ki je predmet njegovega nadzora.
ZFPPIPP člen 221a, 221a-1. ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/3, 55/4, 56, 56/2, 56/2-1, 56/2-2, 56/2-3, 56/2-4, 56/4, 56/5.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – aktivna legitimacija – mikro družba – majhna družba
Izpodbijani sklep nima razlogov o tem, ali se dolžnik razvršča med majhne družbe v smislu tretjega odstavka 55. člena ZGD-1, katera merila je sodišče pri tej presoji upoštevalo ter ali je dolžnik dolžan pripraviti konsolidirano letno poročilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082007
OZ člen 336, 336/1, 421, 421/1. SPZ člen 118. ZPP člen 451, 454, 454/2.
upravnik poslovnih stavb – zastaranje terjatev upravnika – zakonita subrogacija – začetek teka zastaralnega roka – pravočasnost trditev – neizvedba naroka – spor majhne vrednosti
Tožnikova terjatev je nastala na podlagi subrogacije. Do subrogacije po samem zakonu pride vedno, kadar obveznost dolžnika izpolni oseba, ki ima za to pravni interes. Iz navedb tožeče stranke, da je vtoževane stroške namesto tožene stranke morala plačati, saj je bila kot upravnik dolžna poskrbeti za funkcioniranje celotne stavbe, izhaja, da je tožeča stranka imela pravni interes za izpolnitev obveznosti. Tako mora upravnik, četudi k temu ni izrecno zavezan (ni v odnosu do dobavitelja, ni dolžnik in ni pasivno legitimiran v morebitni pravdi), sproti poravnati takšne (obratovalne) stroške. Le tako lahko v celoti in popolnoma izpolni prej navedeno obveznost in prepreči morebitno škodo, ki bi nastala kot posledica prekinitve dobav zaradi neplačil.
Za začetek teka zastaralnega roka je ključno, kdaj bi ta začel teči v primeru, da bi bila storitev dobavitelja zaračunana direktno toženi stranki (in ne kdaj je tožeča stranka takšen račun plačala). Skladno z določbo, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, je tako zastaranje vsake posamične terjatve začelo teči naslednji dan po zapadlosti računa dobavitelja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006162
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 181, 181/3, 274. OZ člen 255.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izbrisna tožba - ugotovitvena tožba - pravni interes - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev neveljavnosti izjave o ustanovitvi zemljiškoknjižnega dolga
1. Tožeči stranki ni treba dokazovati obstoja pravnega interesa za vložitev izbrisne tožbe.
2. Za vmesni ugotovitveni zahtevek v smislu tretjega odstavka 181. člena ZPP ni potrebno posebej izkazati pravnega interesa, vse dokler obstaja prejudicialnost, ko je odločitev odvisna od predhodnega vprašanja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka, kot v konkretnem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0006341
ZIZ člen 38, 38/6, 38/8, 52, 225, 225/1, 225/2.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti - postavitev zidu - odstranitev zidu - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - stroški za opravo dejanja, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
Ob ugotovitvi, da upnica novega zidu ni postavila povsem skladno z določbami izvršilnega naslova in sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni upravičena do vračila stroškov, ki so ji pri tem nastali skladno z določbo drugega odstavka 225. člena ZIZ in je njen zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.
Zaradi morebitnih nepravilnosti pri opravi izvršbe je v izvršilnem postopku mogoče vložiti le zahtevo za njihovo odpravo po 52. členu ZIZ (ne pa tudi ugovora zoper pravnomočni sklep o izvršbi, kot zmotno trdi pritožba), pri čemer vložitev zahteve sicer ni omejena z rokom, vendar pa je lahko učinkovita le do nastopa pravnih posledic. Le-teh v izvršilnem postopku ni mogoče odpraviti. Ker je v obravnavanem primeru sporni zid že postavljen in so nastopile pravne posledice izvršitve, nepravilnosti pri njegovi postavitvi v izvršilnem postopku ni več mogoče odpraviti.
obveznost plačila - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, je taka okoliščina, zaradi katere tožnica ni mogla izkoristiti pravice do letnega dopusta pod pogojem, da od trenutka njene odločitve o prenehanju delovnega razmerja (najkasneje s pisnim opominom 10. 6. 2013, ko je toženo stranko opozorila na kršitve) do dejanskega prenehanja (14. 6. 2013) objektivno ne bi mogla izrabiti vsaj del letnega dopusta. Pritožbeni očitek, da je imela tožnica v času od podanega opomina toženi stranki pa do dejanskega prenehanja delovnega razmerja dovolj časa, da bi zahtevala izrabo letnega dopusta je sicer utemeljen, vendar pa ga je upoštevalo že prvostopenjsko sodišče, saj je tožnici prisodilo nadomestilo za 24 dni delovnih dni, in ne za celotni neizrabljeni dopust (tj. 28 delovnih dni). Med 10. 6. 2013, ko je tožnica podala pisni opomin, do 14. 6. 2013, ko ji je delovno razmerje dejansko prenehalo, so bili namreč štirje delovni dnevi, ko bi lahko izrazila zahtevo za izrabo dopusta, vendar tega ni storila.
pisna izjava o premoženjskem stanju – predlog za oprostitev sodne takse - poziv na dopolnitev predloga – popolnost predloga – zavrženje predloga
Popolnost predloga je določena v 12. členu ZST-1. Ta določa, da mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju. Vsebina in oblika obrazca izjave je sicer predpisana, a to (skladno s sodno prakso) ne pomeni, da je predlog, ki mu ni priložen predpisan obrazec, nepopoln. ZST-1 namreč določa tudi bistveno vsebino takšne izjave.
Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda v 12. členu navedene podatke in zanje ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014373
ZJU člen 147, 147/1, 147/1-3. ZPP člen 287, 287/2. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premestitev - zavrnitev dokazov - obrazložitev zavrnitve dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS izhaja pravica do izvedbe predlaganih dokazov. Strankina pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni absolutna, vendar pa v skladu z ustaljeno sodno prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS, sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza v primeru, če bi se z njim dokazovalo dejstvo, ki ni pravno relevantno ali je že dokazano. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Med upravičene razloge pa ne sodi ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je že na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa odločilna dejstva, tj. obstoj objektivnega razloga za tožnikovo premestitev, oz. da je bilo mogoče zgolj na ta način zagotoviti učinkovitejše oz. smotrnejše delo organa v skladu s 3. točko 1. odstavka 147. člena ZJU. Takšen razlog za zavrnitev dokaznega predloga vsebuje vnaprejšnjo dokazno oceno, da kljub izvedbi predlaganega dokaza z zaslišanjem prič dokazni zaključek ne bi mogel biti drugačen. S takšnim postopanjem sodišče prve stopnje stranki onemogoča dokazovanje zatrjevanega dejstva in jo v odnosu do nasprotne stranke postavlja v neenakopraven položaj, s čimer ji jemlje pravico do izjave v postopku (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
Tožena stranka ne navaja, da bi sodno takso, odmerjeno ob napovedi pritožbe, plačala oziroma da bi sodišče prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo, da tega ni storila (in da tudi niso izpolnjeni pogoji za delno oprostitev ali odloga plačila), zagrešilo kakršnokoli napako oziroma nepravilnost. Ker so to edini pritožbeni razlogi, s katerimi bi tožena stranka lahko uspela, je njena pritožba neutemeljena.
Pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov v primeru umika tožbe je pomembno, ali je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka in ali je tožeča stranka umik podala takoj po izpolnitvi. Ni pa pomembno, ali so toženci ves čas tožbi nasprotovali, kot tudi ni pomemben razlog za umik tožbe.
plačilo plače - odpravnina - regres za letni dopust - stroški za prevoz na delo in z dela - stroški za prehrano med delom - potni stroški za službeno potovanje
Tožena stranka tožeči stranki v spornem obdobju ni izplačala plač oziroma nadomestil plač, stroškov za prevoz na delo in z dela, stroškov za prehrano med delom, regresa za letni dopust in potnih stroškov za službena potovanja, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077905
SPZ člen 68, 118, 118/4. ZPP člen 453, 458, 458/1. OZ člen 70, 271, 274, 275, 347, 349, 421, 421/1.
upravnik – obratovalni stroški – zastaranje terjatev upravnika – poslovna stavba – terjatve iz gospodarskih pogodb – zalaganje upravnika – občasne terjatve – zastaralni rok – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – neupravičena obogatitev – spor majhne vrednosti – nedovoljene pritožbene novote – trditveno in dokazno breme – začetek teka zastaralnega roka – etažni lastnik – tretja oseba
Tožnica je izrecno navedla, da je vtoževane stroške namesto toženke morala plačati, saj je zgolj na ta način lahko zagotovila nemoteno dobavo blaga in storitev za predmetno poslovno stavbo, kar pomeni, da je tožnica nedvomno imela pravni interes za izpolnitev obveznosti toženke. Slednjega sicer utemeljuje že 118. člen SPZ, po katerem ima upravnik med drugim dolžnost skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov stavbe.
sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – procesne predpostavke za odločanje o pritožbi – neizkazana vročitev odvetniku
Pri zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez pristanka gre za resen poseg v ustavne pravice, zaradi česar bi bila z ustavo neskladna razlaga določbe 3. odstavka 67. člena ZDZdr, po kateri bi se z obravnavo pritožbe čakalo do tedaj, ko bo sklep vročen vsem, ki imajo v skladu z določbo 1. odstavka 67. člena ZDZdr pravico do pritožbe.
invalid III. kategorije - izboljšanje zdravstvenega stanja - trajanje pravic pridobljenih na podlagi invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravice, pridobljene na podlagi invalidnosti, trajajo toliko časa, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti (prvi odstavek 163. člena ZPIZ-1). V dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje, po katerem je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, tj. šofer I. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Pri tem pa je ostalo nerazčiščeno sporno vprašanje, ki ga tožnik izrecno izpostavlja in se pri tem sklicuje na izvid nevrokirurga, ali je pri njem prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja in če je prišlo do takšnega izboljšanja, da pri njem niso več potrebne omejitve pri delu v smislu III. kategorije invalidnosti. Zato je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
razdelitev posebne razdelitvene mase – odlog izvršbe – vložitev izrednega pravnega sredstva
Zakon ne predvideva, da bi se delale rezervacije niti da bi se odložila razdelitev (tudi) v primeru, ko so zoper pravnomočno sodbo vložena izredna pravna sredstva. Zato v teh okoliščinah ni zakonskih ovir za razdelitev posebne razdelitvene mase.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
odgovornost imetnika živali – potrebno varstvo in nadzorstvo – krivdna odgovornost – napad psa
Za škodo, ki jo povzroči domača žival - pes, je odgovoren njen imetnik po pravilih o subjektivni krivdni odgovornosti.
Imetnik domače živali je odgovornosti prost, če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo krivdno odgovornost toženca, saj je toženec s tem, ko je opustil nadzor nad psom, dopustil, da je le-ta napadel drugega psa in je pri tem prišlo do posredovanja tožnika.