ZFPPIPP člen 354, 354/1, 389, 389/2, 393. ZIZ člen 79, 101, 102, 102/1.
izterjava stalnih denarnih prejemkov – prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - potni stroški – stroški stečajnega postopka
Potni stroški so prejemek. Prejemki so vse, kar v denarju dolžnik prejme, tudi stroški za prehrano in prevoz. Nobena od točk 101. člena ZIZ kot prejemek, izvzet iz izvršbe, ne navaja potnih stroškov, kar pomeni, da tudi ti spadajo v stečajno maso.
Stroški, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, predstavljajo stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP, če so izpolnjeni zakonski kriteriji.
predznamba lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla
Ne glede na to, da odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla ni listina po prvi točki, prav tako pa tudi ne listina po 2., 3. ali 4. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1, v primeru predznambe lastninske pravice smiselno nadomešča listino o pravnem poslu. V nasprotnem primeru kupec nepremičnine, kljub sklenjenemu zavezovalnemu pravnem poslu, ne bi mogel zavarovati vrstnega reda pridobitve lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0006341
ZIZ člen 38, 38/6, 38/8, 52, 225, 225/1, 225/2.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti - postavitev zidu - odstranitev zidu - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - stroški za opravo dejanja, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
Ob ugotovitvi, da upnica novega zidu ni postavila povsem skladno z določbami izvršilnega naslova in sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni upravičena do vračila stroškov, ki so ji pri tem nastali skladno z določbo drugega odstavka 225. člena ZIZ in je njen zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.
Zaradi morebitnih nepravilnosti pri opravi izvršbe je v izvršilnem postopku mogoče vložiti le zahtevo za njihovo odpravo po 52. členu ZIZ (ne pa tudi ugovora zoper pravnomočni sklep o izvršbi, kot zmotno trdi pritožba), pri čemer vložitev zahteve sicer ni omejena z rokom, vendar pa je lahko učinkovita le do nastopa pravnih posledic. Le-teh v izvršilnem postopku ni mogoče odpraviti. Ker je v obravnavanem primeru sporni zid že postavljen in so nastopile pravne posledice izvršitve, nepravilnosti pri njegovi postavitvi v izvršilnem postopku ni več mogoče odpraviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082007
OZ člen 336, 336/1, 421, 421/1. SPZ člen 118. ZPP člen 451, 454, 454/2.
upravnik poslovnih stavb – zastaranje terjatev upravnika – zakonita subrogacija – začetek teka zastaralnega roka – pravočasnost trditev – neizvedba naroka – spor majhne vrednosti
Tožnikova terjatev je nastala na podlagi subrogacije. Do subrogacije po samem zakonu pride vedno, kadar obveznost dolžnika izpolni oseba, ki ima za to pravni interes. Iz navedb tožeče stranke, da je vtoževane stroške namesto tožene stranke morala plačati, saj je bila kot upravnik dolžna poskrbeti za funkcioniranje celotne stavbe, izhaja, da je tožeča stranka imela pravni interes za izpolnitev obveznosti. Tako mora upravnik, četudi k temu ni izrecno zavezan (ni v odnosu do dobavitelja, ni dolžnik in ni pasivno legitimiran v morebitni pravdi), sproti poravnati takšne (obratovalne) stroške. Le tako lahko v celoti in popolnoma izpolni prej navedeno obveznost in prepreči morebitno škodo, ki bi nastala kot posledica prekinitve dobav zaradi neplačil.
Za začetek teka zastaralnega roka je ključno, kdaj bi ta začel teči v primeru, da bi bila storitev dobavitelja zaračunana direktno toženi stranki (in ne kdaj je tožeča stranka takšen račun plačala). Skladno z določbo, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, je tako zastaranje vsake posamične terjatve začelo teči naslednji dan po zapadlosti računa dobavitelja.
Točki 1. in 6. prvega odstavka 355. člena OZ sta uporabljivi, kadar gre za stanovanjsko stavbo (medtem ko v ti dve določbi ni mogoče umestiti terjatev upravnikov poslovnih stavb). Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato v zvezi z ugovorom zastaranja pravilno ugotovilo, da gre za terjatve upravnika večstanovanjske hiše in da se vtoževane terjatve plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zato je pravilno uporabilo enoletni zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ. Ker pri tem status naročnika oziroma dolžnika ni pomemben, je neutemeljena tudi nadaljnja pritožbena trditev, da gre v tej zadevi za pogodbo med dvema pravnima osebama, torej gospodarsko pogodbo.
ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 221u, 221u/2, 221u/2-1.
univerzalno pravo nasledstvo – potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo – izčlenitev z ustanovitvijo novih družb – začetek stečajnega postopka – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodišče prve stopnje tožene stranke ni seznanilo s tožnikovimi navedbami in ji ni dalo možnosti nanje odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 5. člena ZPP. S tem je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s tem pa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na kar pritožba izrecno opozarja.
plačilo plače - odpravnina - regres za letni dopust - stroški za prevoz na delo in z dela - stroški za prehrano med delom - potni stroški za službeno potovanje
Tožena stranka tožeči stranki v spornem obdobju ni izplačala plač oziroma nadomestil plač, stroškov za prevoz na delo in z dela, stroškov za prehrano med delom, regresa za letni dopust in potnih stroškov za službena potovanja, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožena stranka ne navaja, da bi sodno takso, odmerjeno ob napovedi pritožbe, plačala oziroma da bi sodišče prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo, da tega ni storila (in da tudi niso izpolnjeni pogoji za delno oprostitev ali odloga plačila), zagrešilo kakršnokoli napako oziroma nepravilnost. Ker so to edini pritožbeni razlogi, s katerimi bi tožena stranka lahko uspela, je njena pritožba neutemeljena.
pisna izjava o premoženjskem stanju – predlog za oprostitev sodne takse - poziv na dopolnitev predloga – popolnost predloga – zavrženje predloga
Popolnost predloga je določena v 12. členu ZST-1. Ta določa, da mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju. Vsebina in oblika obrazca izjave je sicer predpisana, a to (skladno s sodno prakso) ne pomeni, da je predlog, ki mu ni priložen predpisan obrazec, nepopoln. ZST-1 namreč določa tudi bistveno vsebino takšne izjave.
Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda v 12. členu navedene podatke in zanje ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu.
obveznost plačila - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, je taka okoliščina, zaradi katere tožnica ni mogla izkoristiti pravice do letnega dopusta pod pogojem, da od trenutka njene odločitve o prenehanju delovnega razmerja (najkasneje s pisnim opominom 10. 6. 2013, ko je toženo stranko opozorila na kršitve) do dejanskega prenehanja (14. 6. 2013) objektivno ne bi mogla izrabiti vsaj del letnega dopusta. Pritožbeni očitek, da je imela tožnica v času od podanega opomina toženi stranki pa do dejanskega prenehanja delovnega razmerja dovolj časa, da bi zahtevala izrabo letnega dopusta je sicer utemeljen, vendar pa ga je upoštevalo že prvostopenjsko sodišče, saj je tožnici prisodilo nadomestilo za 24 dni delovnih dni, in ne za celotni neizrabljeni dopust (tj. 28 delovnih dni). Med 10. 6. 2013, ko je tožnica podala pisni opomin, do 14. 6. 2013, ko ji je delovno razmerje dejansko prenehalo, so bili namreč štirje delovni dnevi, ko bi lahko izrazila zahtevo za izrabo dopusta, vendar tega ni storila.
Pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov v primeru umika tožbe je pomembno, ali je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka in ali je tožeča stranka umik podala takoj po izpolnitvi. Ni pa pomembno, ali so toženci ves čas tožbi nasprotovali, kot tudi ni pomemben razlog za umik tožbe.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014373
ZJU člen 147, 147/1, 147/1-3. ZPP člen 287, 287/2. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premestitev - zavrnitev dokazov - obrazložitev zavrnitve dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS izhaja pravica do izvedbe predlaganih dokazov. Strankina pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni absolutna, vendar pa v skladu z ustaljeno sodno prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS, sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza v primeru, če bi se z njim dokazovalo dejstvo, ki ni pravno relevantno ali je že dokazano. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Med upravičene razloge pa ne sodi ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je že na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa odločilna dejstva, tj. obstoj objektivnega razloga za tožnikovo premestitev, oz. da je bilo mogoče zgolj na ta način zagotoviti učinkovitejše oz. smotrnejše delo organa v skladu s 3. točko 1. odstavka 147. člena ZJU. Takšen razlog za zavrnitev dokaznega predloga vsebuje vnaprejšnjo dokazno oceno, da kljub izvedbi predlaganega dokaza z zaslišanjem prič dokazni zaključek ne bi mogel biti drugačen. S takšnim postopanjem sodišče prve stopnje stranki onemogoča dokazovanje zatrjevanega dejstva in jo v odnosu do nasprotne stranke postavlja v neenakopraven položaj, s čimer ji jemlje pravico do izjave v postopku (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – procesne predpostavke za odločanje o pritožbi – neizkazana vročitev odvetniku
Pri zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez pristanka gre za resen poseg v ustavne pravice, zaradi česar bi bila z ustavo neskladna razlaga določbe 3. odstavka 67. člena ZDZdr, po kateri bi se z obravnavo pritožbe čakalo do tedaj, ko bo sklep vročen vsem, ki imajo v skladu z določbo 1. odstavka 67. člena ZDZdr pravico do pritožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077905
SPZ člen 68, 118, 118/4. ZPP člen 453, 458, 458/1. OZ člen 70, 271, 274, 275, 347, 349, 421, 421/1.
upravnik – obratovalni stroški – zastaranje terjatev upravnika – poslovna stavba – terjatve iz gospodarskih pogodb – zalaganje upravnika – občasne terjatve – zastaralni rok – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – neupravičena obogatitev – spor majhne vrednosti – nedovoljene pritožbene novote – trditveno in dokazno breme – začetek teka zastaralnega roka – etažni lastnik – tretja oseba
Tožnica je izrecno navedla, da je vtoževane stroške namesto toženke morala plačati, saj je zgolj na ta način lahko zagotovila nemoteno dobavo blaga in storitev za predmetno poslovno stavbo, kar pomeni, da je tožnica nedvomno imela pravni interes za izpolnitev obveznosti toženke. Slednjega sicer utemeljuje že 118. člen SPZ, po katerem ima upravnik med drugim dolžnost skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov stavbe.
Kolikor se izhaja iz namena tega instituta, ki je izključno v korist obdolžencu in vloge ter pooblastil zagovornika obdolženca v kazenskem postopku, po oceni pritožbenega sodišča ni moč izključiti primerov, ko bi bila zamuda na strani zagovornika opravičljiva. Zagovornik kot strokovno usposobljena oseba namreč zastopa in ščiti interese obdolženca v postopku, ki mu iz istih razlogov tudi zaupa, da bo svoje delo opravil strokovno ter pravočasno. Seveda pa so možne življenjske situacije, ko zagovornik iz objektivnih razlogov ne more pravočasno opraviti tega, za kar ga je pooblastil obdolženec in bi zato bilo najmanj nekorektno, da bi posledice nezakrivljene zamude moral nositi obdolženec.
postopek izbire - neizbran kandidat - sklep o izbiri - direktor - izstavitev pogodbe o zaposlitvi
Zoper sklep o obnovi postopka imenovanja tožnice za generalno direktorico tožene stranke in sklep o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico ni samostojnega, posebnega varstva v delovnem sporu, temveč je njuna presoja zagotovljena v okviru presoje zakonitosti akta o izbiri. Skladno s 36. členom ZZ je delovno sodišče pristojno v delovnem sporu odločati le o zakonitosti sklepa o izbiri (ali neizbiri) kandidata za direktorja zavoda. V tem okviru sodišče presoja tudi zakonitost postopka razpisa in izbire, s tožbo pa ni mogoče (uspešno) zahtevati razveljavitve posameznih domnevno nezakonitih dejanj oz. sklepov, sprejetih v okviru izbire in imenovanja generalnega direktorja, ki sta zadnji dejanji oziroma akta razpisnega postopka. Niti v 36. členu niti v drugih določbah ZZ ni podlage za to, da bi delovno sodišče odpravilo (razveljavilo) sklepe zavoda o obnovi postopka imenovanja direktorja.
Glede na to, da tožnica ni imenovana na položaj generalne direktorice (za ta položaj nima mandata tožene stranke), ni podlage, da bi sodišče toženi stranki naložilo, da z njo sklene pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega ZDR-1 izhaja iz pogodbene svobode oziroma prostovoljnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 4. člena in 24. člen ZDR-1). Ker ni pravne podlage za zahtevano sklenitev pogodbe o zaposlitvi, tudi ni bilo podlage za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas, za katerega tožnica neuspešno uveljavlja sklenitev pogodbe.
ZDR člen 92, 92/1,109, 109/1, 109/2, 109/2-2, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-3, 112/1-4, 112/2. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 29.
izredna odpoved delavca - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - odpravnina
V skladu s sodno prakso se v primeru, ko je podan eden od v prvem odstavku 112. člena ZDR taksativno naštetih razlogov za izredno odpoved delavca, ne ugotavlja posebej, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka, temveč se šteje, da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati, če je podan eden od taksativno naštetih razlogov.
Tožnik je zaradi zakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po tretji alinei 1. odstavka 112. člena ZDR (izplačevanje bistveno zmanjšane plače za delo vsaj dva meseca) po 2. odstavku istega člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - zaposlovanje novih delavcev
Neutemeljene so tožničine navedbe, da dejstvo, da je tožena stranka zaposlila večje število delavcev (48 delavcev), pomeni, da so se zaradi tega zvišali stroški dela, kar naj bi kazalo na to, da ekonomski razlog ni podan. Bistvena je ugotovitev, da kljub novim zaposlitvam na drugih področjih pri toženi stranki ni prišlo do zaposlitve, ki bi nadomestila tožničino delo. Dejstvo, da tožena stranka zaposluje nove delavce, ne vpliva na obstoj ekonomskega razloga, saj gre za odločitev, ki je v njeni pristojnosti in s katero predvideva doseganje boljšega poslovnega izida v prihodnosti. Če bi sodišče presojalo oziroma štelo, da zaposlitve niso dopustne oziroma da vsakršno povečanje stroškov dela zaradi novih zaposlitev pomeni neobstoj ekonomskega razloga, bi s tem onemogočalo toženi stranki kakršnokoli zaposlovanje, za katerega bi tožena stranka štela, da je koristno z vidika doseganja boljših poslovnih rezultatov. Šlo bi za nedopustno poseganje v svobodno ekonomsko pobudo, torej za kršitev pravice, ki je zagotovljena poslovnim subjektom v prvem odstavku 74. člena URS. Zato ne gre za okoliščino, ki bi vplivala na pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zaradi prenehanja potreb po delu tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi, ki je bila posledica nedoseganja pričakovanih poslovnih rezultatov, tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnici dokazana nepravilna ravnanja (da stroj za lupljenje krompirja ni bil očiščen; da so bili v pomivalnem koritu vidni ostanki segedina, ki je bil za kosilo prejšnjega dne; da je bilo v hladilniku shranjeno nepakirano sveže piščančje meso, poleg njega pa tudi jabolka in sveža zelenjava; da so bila v zamrzovalni skrinji nekatera živila shranjena v umazani kartonski embalaži, zraven pa tudi deloma nepokrita gibanica; da sta bila kuhinjska jedilna posoda ter jedilni pribor slabše očiščena; da so bili garderobni sanitarni prostori v času pregleda neurejeni; da se je civilna in delovna obleka hranila izven omaric, idr.) pomenijo kršitev pogodbene obveznosti in druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Ugotovljene kršitve tožnice so takšne, da pomenijo utemeljen razlog za krivdno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.