posebna stečajna masa – poplačilo stroškov – poplačilo ločitvenega upnika – posebna razdelitvena masa – prenos neporabljene ločitvene mase – vrstni red plačila terjatev – vrstni red plačila zavarovanih terjatev
Iz posebne stečajne mase se pred poplačilom ločitvenih upnikov najprej poravnajo stroški, nastali z unovčenjem posebne stečajne mase. Preostanek, to je posebna razdelitvena masa, pa je v prvi vrsti namenjen poplačilu ločitvenih upnikov, in to po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic. Če se za poplačilo ločitvenih pravic ne porabi celotna posebna razdelitvena masa, se neporabljeni del prenese v splošno razdelitveno maso.
Če posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov in za poplačilo celotne zavarovane terjatve, ni pravne podlage, da bi se znesek, namenjen poplačilu ločitvenega upnika, zmanjševal za znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase.
Če posebna stečajna masa zadošča tako za pokritje stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase kot tudi za pokritje celotne zavarovane terjatve, stroške unovčenja posebne stečajne mase ne krije ločitveni upnik.
ZPIZ-2 člen 390. ZPIZ-1 člen 66, 94, 94/1, 94/1-1, 97.
nadomestilo za invalidnost - invalid III. kategorije invalidnosti - izpolnjevanje pogojev
Za izplačevanje nadomestila za invalidnost morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer pogoj , določen v 94. členu ZPIZ-1 (ugotovljena invalidnost II. ali II. kategorije z določenimi pogoji) in pogoj iz 97. člena ZPIZ-1, to je da se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja oziroma po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Tožnik je delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela, s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom, ki se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje. Tožnik zato ne izpolnjuje pogoja iz 97. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
razdelitev posebne razdelitvene mase – odlog izvršbe – vložitev izrednega pravnega sredstva
Zakon ne predvideva, da bi se delale rezervacije niti da bi se odložila razdelitev (tudi) v primeru, ko so zoper pravnomočno sodbo vložena izredna pravna sredstva. Zato v teh okoliščinah ni zakonskih ovir za razdelitev posebne razdelitvene mase.
višina deležev na skupnem premoženju zakoncev – vložki posebnega premoženja v skupno premoženje – zavrženje nasprotne tožbe – poprava nesklepčne tožbe
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na celotnem skupnem premoženju, ne pa zgolj na posameznem predmetu skupnega premoženja. Od načela pravne celovitosti skupnega premoženja je namreč mogoče odstopiti le, kadar gre za izjemne primere (sporazum zakoncev o različnih deležih na posameznih predmetih skupnega premoženja, vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja). Vendar v obravnavanem primeru, ko sta obe pravdni stranki z vložkoma iz svojega posebnega premoženja prispevali k povečanju skupnega premoženja, ne gre za tak primer.
Po izdaji nove odločbe je tožena stranka predlagala, da sodišče tožbo zavrže, ker naj tožnica ne bi več imela pravnega interesa, medtem ko je tožnica predlagala ustavitev postopka, vztrajala pa je le pri plačilu stroškov postopka. Ker tožena stranka ni privolila v umik tožbe, temveč je vztrajala pri predlogu, da sodišče tožbo zavrže, je sodišče prve stopnje s sklepom tožbo zavrglo, po načelu krivde pa je plačilo stroškov pravilno naložilo toženi stranki.
S citiranim sklepom je sodišče napotilo tretjega, torej tožečo stranko, da lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začne zoper upnika pravdo na ugotovitev, da je izvršba s prodajo navedenih stvari nedopustna. Ker se ugotovitvena tožba lahko vloži tudi, če je tako določeno s posebnimi predpisi, v tem primeru pa tožeči stranki pravnega interesa ni treba zatrjevati oziroma izkazovati, saj je ta podan že s tem, da je zakon takšno tožbo predvidel in dopustil.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 347, 374/2,347/3, 347/3-2. OZ člen 287, 287/2.
glavna obravnava v pritožbenem postopku – enakopravno obravnavanje pravdnih strank – prekluzija – kršitev načela kontradiktornosti – vrstni red vračunavanja – sporne obveznosti
V primeru, da tožeča stranka ni prekludirana z navedbami, ki jih je podala po prvem naroku za glavno obravnavo (in jih sodišče upošteva), je potrebno upoštevati tudi odgovor tožene stranke na te trditve.
S tem, ko se je sodišče prve stopnje kljub pomanjkljivi trditveni podlagi tožeče stranke v zvezi s terjatvami iz I. in II. razširitvene faze, oprlo na izvedensko mnenje, ki temelji na računih iz teh dveh faz in do katerih se tožena stranka ni mogla opredeliti, je poseglo v toženkino pravico do obravnavanja pred sodiščem.
Če terjatve niso nesporne, ni podlage za uporabo 2. odstavka 287. člena OZ.
nedopustnost izvršbe na izvršilni predmet – vezanost na sodbo pravdnega sodišča o nedopustnosti izvršbe
Po petem odstavku 65. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru, če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana, na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi.
Izvršilno sodišče je na pravnomočno odločbo (izrek) vezano, zato izvršbe ne more ustaviti na nepremičninah v celoti, temveč le na 1/2, to je v delu, v katerem je bilo s sodbo pravdnega sodišča ugotovljeno, da je izvršba nedopustna, ne glede na zatrjevanje tretje o njenem lastništvu nepremičnin do celote.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI
VSL0073661
OZ člen 20, 20/2, 20/3, 190. ZDDV-1 člen 33, 33/1, 40, 40/1. ZPP člen 7, 212.
neupravičena obogatitev - nepoštena pogajanja - trditveno in dokazno breme - nesklepčne trditve - nastanek obdavčljivega dogodka - obračun DDV
Dokazno breme, da se je stranka pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, ali da je namen opustila brez utemeljenega razloga, je na oškodovani stranki (tožnici). Pri tem je treba permisivno razlagati okoliščine, ko je odstop utemeljen oziroma restriktivno okoliščine, ko je odstop neutemeljen.
DDV se obračunava po stopnji, ki velja v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka (prvi odstavek 40. člena ZDDV-1). Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV pa nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene (prvi odstavek 33. člena ZDDV-1). Zato je pritožbeno sodišče v skladu z navedenima določbama ZDDV-1 DDV v višini 22 % obračunalo zgolj za storitve, ki so bile opravljene po uveljavitvi 22 % DDV, torej po 1. 7. 2013.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356. OZ člen 190, 198.
ponovljeno sojenje pred drugim sodnikom – nova obravnava – spremenjen senat – dodelitev zadeve drugemu sodniku – napotki pritožbenega sodišča – plačilo najemnine – plačilo uporabnine – uporaba tujega stanovanja – neupravičena obogatitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodnik v ponovljenem sojenju ni upošteval večine napotkov pritožbenega sodišča iz sklepa z dne 6. 11. 2013 (II Cp 905/2013) in za to ni navedel nobenih razlogov, je pritožbeno sodišče odredilo, da zadevo v novem sojenju obravnava drug sodnik (356. člen ZPP).
invalid II. kategorije - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožnici je prišlo do zmanjšanja delazmožnosti, saj je zmožna za delo le z omejitvami (invalid II. kategorije invalidnosti). Ni pa pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in tudi ne do izgube pridobitne zmožnosti, da bi jo bilo mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti v smislu 1. alinee drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0081462
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458. OZ člen 70, 130, 130/1, 271, 274, 275, 336, 336/1, 347, 349, 421, 421/1. SPZ člen 118, 118/4.
upravnik – obratovalni stroški – stroški upravljanja – zakonska subrogacija – gospodarska pogodba – izpolnitev upravnika – pravni interes – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – trditveno in dokazno breme
Posledica izpolnitve tuje obveznosti, za katero ima kdo pravni interes, je prehod terjatve z vsemi stranskimi pravicami ob izpolnitvi po samem zakonu (275. člen OZ). Sodelovanje dolžnika (etažnega lastnika) pri zakonski subrogaciji ni predvideno, zato se njegov položaj zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, saj bi sicer nastopil učinek pogodbe v breme tretjega, ki pa tretjega ne veže (prvi odstavek 130. člena OZ). V skladu s 1. odstavkom 421. člena OZ ima prevzemnik nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Iz tega izhaja, da so na upravnika prešle terjatve dobaviteljev, skupaj z že pretečenim rokom zastaranja v času, ko je bil upnik terjatve še dobavitelj.
izredna odpoved - hujša kršitev delovnih obveznosti - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev - razlogi o odločilnih dejstvih
Zmotno je stališče tožene stranke, da tožnici ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi za kršitev, ki jo je tožnica storila še v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Tudi v primeru, če sklene delavec z delodajalcem novo pogodbo o zaposlitvi, mu delodajalec lahko to pogodbo odpove zaradi kršitev, ki jih je delavec storil v času prej veljavne pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je delodajalec vezan (le) na subjektivne in objektivne roke za podajo odpovedi.
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri obrazložilo ugotovitev glede posameznih kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki so se tožnici očitale v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede teh kršitev so zaključki sodišča prve stopnje povsem pavšalni, saj iz sodbe ne izhaja, v čem so podane posamezne kršitve. Sodišče prve stopnje bi moralo za vsako posamezno kršitev oziroma izdan račun ugotoviti, v čem je bila kršitev ter kateri predpis je tožnica s svojim ravnanjem kršila. Teh ugotovitev sodba sodišča prve stopnje nima, zato je ni mogoče preizkusiti. Zaradi navedenega je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
invalid I. kategorije - vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - bolezen
Pri tožniku je bila že v letu 1995 ugotovljena III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni. Na podlagi pravnomočne sodbe z dne 15. 12. 1998 pa je bil tožnik razvrščen v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni. S pravnomočno odločitvijo o razvrstitvi v II. kategorijo invalidnosti je pravnomočen tudi vzrok nastanka invalidnosti. Tekom sodnega postopka, kjer je bila predmet presoje ugotovljena invalidnost I. kategorije zaradi bolezni, tožnik ni zatrjeval, da bi bila invalidnost posledica poškodbe pri delu, ki bi nastala po letu 1995. Zato tožbeni zahtevek, s katerim tožnik uveljavlja ugotovitev, da je invalidnost I. kategorije posledica poškodbe pri delu in ne posledica bolezni, ni utemeljen.
ZDR člen 31, 31/1, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-4, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo tožene stranke pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni bilo utemeljeno, saj tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil kršitve, ki se mu očitajo v pisnem opozorilu. Zato kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga ni bila zakonita.
odgovornost imetnika živali – potrebno varstvo in nadzorstvo – krivdna odgovornost – napad psa
Za škodo, ki jo povzroči domača žival - pes, je odgovoren njen imetnik po pravilih o subjektivni krivdni odgovornosti.
Imetnik domače živali je odgovornosti prost, če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo krivdno odgovornost toženca, saj je toženec s tem, ko je opustil nadzor nad psom, dopustil, da je le-ta napadel drugega psa in je pri tem prišlo do posredovanja tožnika.
nadomestitev globe z delom v splošno korist – globa izrečena v hitrem postopku (s plačilnim nalogom) – višina neplačane globe
S posegom ustavnega sodišča v določbe ZP-1, ki so urejale uklonilni zapor v določbi 19. člena je ostala le še določba, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (poleg določenega obsega in roka v katerem morajo biti opravljene), zato pravice storilca predlagati nadomestitev globe ni več mogoče vezati na pogoje za določitev uklonilnega zapora, ki so veljali do razveljavitve navedenih določb. Zato mora sodišče v vsakem posameznem primeru izpolnjevanje pogojev za nadomestitev globe presojati na podlagi ugotovitev o storilčevem premoženjskem stanju in njegovih možnostih za plačilo globe.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina
Zapoznelo izplačilo nadomestila plače v času bolniške odsotnosti ne predstavlja trpinčenja nad tožnico, saj je do zapoznelega izplačila nadomestil plače prišlo zaradi nedostave bolniških listov s strani tožnice, s telegrami pa je toženka pozivala tožnico na dostavo bolniških listov. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2.
zdravljenje v tujini - smrt zavarovanca - vstop dedičev v pravdo
Zavarovanec, ki je vložil tožbo, je tekom sodnega postopka umrl, zato je sodišče prve stopnje kot tožečo stranko pravilno upoštevalo dediče po pokojnem zavarovancu. Smrt stranke med pravdo povzroči konec njene pravdne sposobnosti. Kadar pa ima stranka pravdnega pooblaščenca in umre, pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha, temveč namesto nje v pravdo vstopijo v trenutku smrti po sili zakona njeni dediči. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka le od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje.