invalid II. kategorije - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožnici je prišlo do zmanjšanja delazmožnosti, saj je zmožna za delo le z omejitvami (invalid II. kategorije invalidnosti). Ni pa pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in tudi ne do izgube pridobitne zmožnosti, da bi jo bilo mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti v smislu 1. alinee drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
SPZ člen 141, 141/3. ZPP člen 184, 184/2, 186. OZ člen 421.
aktivna legitimacija – zahtevek v korist tretjega – odplačen odstop terjatve – hipotekarna tožba – objektivna sprememba tožbe – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe – privolitev tožene stranke – priviligirana sprememba tožbe
S tem, ko je tožeča stranka spremenila v zahtevku navedbo, komu naj tožena stranka izpolni zahtevek, je šlo za spremembo tožbe, in sicer za objektivno spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Vendar, ker je do te spremembe tožbe prišlo zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (takrat, ko je tožeča stranka odstopila terjatev stranskemu intervenientu), gre v tem primeru za privilegirano spremembo tožbe, za katero privolitev tožene stranke ni potrebna (186. člen ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je kršila pogodbene obveznosti in navodila delodajalca s tem, ko je s službenega računalnika poslala sporočila (oz. je opravljala delo po avtorski pogodbi z društvom), vendar v konkretnem primeru ni podan pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, po katerem se pogodba o zaposlitvi lahko izredno odpove, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Glede na to, da pošiljanje elektronskih sporočil ni trajalo več kot 10 minut in je šlo le za popravljanje podatkov v tabelah ter da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki 17 let, na njeno delo pa ni bilo posebnih pripomb, tožničina kršitev pogodbenih obveznosti ni tako huda, da bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja. Zato je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014171
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZGO-1 člen 82, 82/2, 83, 83/1, 83/1-1, 85, 85/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri betoniranju gnojne jame, ko je po navodilih tožene stranke moral prijeti črpalko za beton in se je zrušila stena hleva nad jamo ter ga zasula. Tožena stranka ni poskrbela za oporno konstrukcijo gradbene jame, ni preprečila zrušitve stene hleva ter je bila gradbena jama izkopana neposredno ob steni obstoječega hleva, ki ni imela betonskih temeljev, ampak je stala neposredno na zemlji. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo. Ker je tožnik po navodilih tožene stranke stal v jami in držal cev za betoniranje, s svojim ravnanjem ni soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
prehod zapuščine na dediče - dedovanje poslovnega deleža - smrt družbenika pred izbrisom družbe - aktivni družbenik
Pokojnikova zapuščina je prešla po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Enako velja za edini poslovni delež v družbi. Dedovanje poslovnega deleža je primerljivo s prevzemom poslovnega deleža na podlagi pravnega posla (prodajna ali darilna pogodba). Dolžnik je postal imetnik edinega poslovnega deleža v družbi, torej njen družbenik, in to ne glede na izostanek vpisa v sodni register. Dokler je bila družba vpisana v sodni register je bila dolžnik in upnik do njenega izbrisa ni imel materialnopravne podlage za predlaganje nadaljevanja izvršbe zoper aktivnega družbenika. Zato smrt družbenika in prehod zapuščine na dediče ni vplivala na pravno subjektiviteto družbe. Šele izbris družbe je bila tista okoliščina, na katero je materialno pravo vezalo prehod obveznosti na aktivnega družbenika.
neposredno izvršljiv notarski zapis - kreditna pogodba - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - sestavni del notarskega zapisa - soglasje z neposredno izvršljivostjo
V notarskem zapisu, ki ga je upnik predložil kot podlago za dovolitev izvršbe, je jasno in določno opredeljena dolžnikova obveznost, ki sicer izhaja iz kreditne pogodbe z dne 4. 2. 2009, iz njega pa izhaja tudi njena zapadlost. Razen tega notarski zapis ne določa, da je ta kreditna pogodba, ki sicer sama ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, le priloga notarskega zapisa o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičnini, temveč izrecno določa, da je njen sestavni del.
Po 144. členu ZPIZ-1 je pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela mogoče priznati le za telesno okvaro, če ta znaša najmanj 50 %, če je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa za najmanj 30% telesno okvaro. Pri tožniku je podana izguba sluha po Fowlerju 63,7 %, kar v skladu s Samoupravnim sporazumom o seznamu telesnih okvar predstavlja telesno okvaro v višini 40 % . Odstotek telesne okvare v tej višini, ki je posledica bolezni, pa ne zadostuje za priznanje pravice do invalidnine po določbi 144. člena ZPIZ-1, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
stroški kazenskega postopka - stroški vročanja priči - stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku - stroški nastali po krivdi
Stroški vročanja po vročevalcu niso nastali po krivdi priče, saj je njen naslov, ki ni bil točen, sodišču navedla zagovornica, za kar priča ne more biti odgovorna.
invalid III. kategorije - izboljšanje zdravstvenega stanja - trajanje pravic pridobljenih na podlagi invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravice, pridobljene na podlagi invalidnosti, trajajo toliko časa, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti (prvi odstavek 163. člena ZPIZ-1). V dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje, po katerem je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, tj. šofer I. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Pri tem pa je ostalo nerazčiščeno sporno vprašanje, ki ga tožnik izrecno izpostavlja in se pri tem sklicuje na izvid nevrokirurga, ali je pri njem prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja in če je prišlo do takšnega izboljšanja, da pri njem niso več potrebne omejitve pri delu v smislu III. kategorije invalidnosti. Zato je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
odgovornost imetnika živali – potrebno varstvo in nadzorstvo – krivdna odgovornost – napad psa
Za škodo, ki jo povzroči domača žival - pes, je odgovoren njen imetnik po pravilih o subjektivni krivdni odgovornosti.
Imetnik domače živali je odgovornosti prost, če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo krivdno odgovornost toženca, saj je toženec s tem, ko je opustil nadzor nad psom, dopustil, da je le-ta napadel drugega psa in je pri tem prišlo do posredovanja tožnika.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 11, 11/1, 11/1-1. ZSPJS člen 3, 3/3.
plačilo razlike v plači - položajni dodatek - nadomestilo za nezmožnost izrabe dopusta
Tožnik je za čas nadomeščanja vodij skupine, ki sta bila odsotna zaradi dopusta in sta imela priznan položajni dodatek, upravičen do položajnega dodatka v višini, določeni z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.
Tožnik je pridobil dopust zaradi napotitve na misijo in ga v času trajanja misije ni mogel izkoristiti iz razlogov na strani tožene stranke, zato je upravičen do plačila nadomestila za letni dopust, kot bi ga prejel, če bi dopust lahko koristil v času trajanja misije.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 228. ZPIZ-2 člen 429, 429/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40. Pravilnik o sestavi in načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid III. kategorije invalidnosti
Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je podala mnenje, da tožena stranka kot delodajalec tožnici kot delovnemu invalidu, ki zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožna opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, brez ponudbe nove pogodbe po določbi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI. Tožena stranka je dokazala, da tožnici ni mogla zagotoviti delovnega mesta, ustreznega omejitvam po odločbi ZPIZ. Zato je bil podan zakonit in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
dnevnice - vračilo odtegljajev od plače - plačilo dodatka za nadurno delo
Dogovor med delavcem in delodajalcem, po katerem se delavcu celotno plačilo za delo skupaj s stroški v zvezi z delom določi in izplača v višini zmnožka med celotnimi opravljenimi urami (rednega in nadurnega dela) in določeno urno postavko, ni v nasprotju s prisilnimi določbami ZDR. V nasprotju s prisilnimi določbami bi bil zgolj dogovor, po katerem delavec ne bi bil upravičen do minimalno zagotovljenih pravic, ki mu pripadajo po zakonu in kolektivnih pogodbah, v kolikor so določene ugodneje, kot v zakonu (drugi odstavek 7. člena in 30. člen ZDR). Povračilo stroškov na službenih potovanjih in dodatek za nadurno delo sicer res niso sestavina plače, vendar to še ne pomeni, da ne morejo biti del plačila oziroma del zneska, ki se določi, upoštevaje opravljene ure dela. V tem primeru so namreč opravljene ure zgolj sredstvo za izračun, nikakor pa takšen izračun ne posega v pravice delavca.
S citiranim sklepom je sodišče napotilo tretjega, torej tožečo stranko, da lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začne zoper upnika pravdo na ugotovitev, da je izvršba s prodajo navedenih stvari nedopustna. Ker se ugotovitvena tožba lahko vloži tudi, če je tako določeno s posebnimi predpisi, v tem primeru pa tožeči stranki pravnega interesa ni treba zatrjevati oziroma izkazovati, saj je ta podan že s tem, da je zakon takšno tožbo predvidel in dopustil.
lastnost zavarovanca - družbeniki zasebnih družb - poslovodna oseba
Tožnik je bil od 2. 11. 2012 dalje družbenik zasebne družbe in poslovodna oseba ter v tem času ni bil zavarovan na drugi podlagi. Zato so izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1. Tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke in na ugotovitev, da od 2. 11. 2012 nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, ni utemeljen.
Tožnik je s tožbo zahteval, da mu prva tožena stranka (tožnikov delodajalec) in druga tožena stranka (delavec prve tožene stranke) solidarno plačata odškodnino za gmotno in negmotno škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu in zaradi poškodbe na delovnem mestu, oboje pa naj bi bil rezultat ravnanja druge tožene stranke. Zmotno je pritožbeno stališče, da je prvo in drugo toženo stranko potrebno obravnavati kot materialna sospornika v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP. Ta določa, da več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo, če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago, ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. Prva in druga tožena stranka glede na sporni predmet (odškodnina za gmotno in negmotno škodo) nista v nikakršni pravni skupnosti. Okoliščina, da sta tako tožnik kot druga tožena stranka delavca prve tožene stranke, ne pomeni pravne skupnosti v smislu navedene določbe ZPP.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tudi odškodninski zahtevek zoper drugo toženo stranko (delavca prve tožene stranke) potrebno obravnavati kot spor iz delovnega razmerja. Stvarna pristojnost delovnih sodišč je opredeljena v 5. členu ZDSS-1. Spor o odškodninskem zahtevku, kakršnega uveljavlja tožnik v tem sporu, je spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih v smislu b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, zato ni možno šteti, da bi bilo delovno sodišče na podlagi te določbe lahko pristojno tudi za odločanje v sporu zoper drugo toženo stranko. Tožnik in druga tožena stranka nista v razmerju delavec - delodajalec, prav tako pa ni možno šteti, da bi šlo v razmerju med njima za spor iz delovnega razmerja. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu v obsegu tožbe zoper drugo toženo stranko.
Tožnici v spornem obdobju, ko je bila na študijski izmenjavi v okviru programa izmenjave, ne pripada dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča poleg Zoisove štipendije, saj je tožnica za isti namen prejela posebna sredstva, ki krijejo tudi stroške bivanja v tujini. Tožnica namreč v spornem obdobju ni bivala in se izobraževala na fakulteti, za kar bi ji pripadal dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, temveč se je v tem obdobju sicer izobraževala izven kraja svojega stalnega prebivališča (v tujini), za kar pa so ji bila odobrena posebna sredstva za kritje stroškov potovanja in bivanja v tujini.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 494,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.