Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi očitala, da naj bi pri opravljanju dela knjigovodje na blagajni huje kršila pogodbene obveznosti s tem, da je preveč plačan znesek, ki ga je določena oseba plačala z namenom plačila računov komunalne storitve, vzela iz blagajne z namero protipravne prilastitve. Njeno ravnanje naj bi imelo znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (209. člen KZ-1). Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnica kršila pogodbene in druge obveznosti v smislu storitve kaznivega dejanja, kot to določa 1. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR. Prav tako ni dokazala, da bi tožnica pri delu v nabavni službi naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila delovne obveznosti v smislu 2. alineje prvega odstavka tega člena. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja pogodbenih strank - status študenta
Delo študentov in delo redno zaposlenih stevardov ter redno zaposlenih potniških referentov pri toženi stranki se ni razlikovalo. Študente se je enako kot ostale redno zaposlene planiralo za delo. Tožena stranka je ocenjevala delo redno zaposlenih kot tudi delo študentov in tožnik je bil ocenjen odlično. Ob bolniški odsotnosti so morali tako študentje kot redno zaposleni prinesti bolniški list. Tožnik je v spornem obdobju opravil takšen obseg dela, ki je primerljiv z obsegom redno zaposlenih delavcev, tako v času, ko je opravljal delo stevarda, kot v času, ko je opravljal delo potniškega referenta. Tudi za tožnika je veljala omejitev pri odobritvi prostih dni. Glede na navedeno ne gre za občasno in začasno študentsko delo, saj je tožnik nepretrgano več let opravljal delo po navodilih in pod nadzorom tožene stranke. Delo tožnika pri toženi stranki je imelo vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki utemeljen.
ZDR člen 92, 92/1,109, 109/1, 109/2, 109/2-2, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-3, 112/1-4, 112/2. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 29.
izredna odpoved delavca - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - odpravnina
V skladu s sodno prakso se v primeru, ko je podan eden od v prvem odstavku 112. člena ZDR taksativno naštetih razlogov za izredno odpoved delavca, ne ugotavlja posebej, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka, temveč se šteje, da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati, če je podan eden od taksativno naštetih razlogov.
Tožnik je zaradi zakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po tretji alinei 1. odstavka 112. člena ZDR (izplačevanje bistveno zmanjšane plače za delo vsaj dva meseca) po 2. odstavku istega člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014171
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZGO-1 člen 82, 82/2, 83, 83/1, 83/1-1, 85, 85/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri betoniranju gnojne jame, ko je po navodilih tožene stranke moral prijeti črpalko za beton in se je zrušila stena hleva nad jamo ter ga zasula. Tožena stranka ni poskrbela za oporno konstrukcijo gradbene jame, ni preprečila zrušitve stene hleva ter je bila gradbena jama izkopana neposredno ob steni obstoječega hleva, ki ni imela betonskih temeljev, ampak je stala neposredno na zemlji. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo. Ker je tožnik po navodilih tožene stranke stal v jami in držal cev za betoniranje, s svojim ravnanjem ni soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082585
URS člen 26. OZ člen 131.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje državnega organa - neustrezno zdravljenje v zavodu - opustitev dolžnega ravnanja - predhodno duševno bolezensko stanje - upravičeni razlog za odlog prestajanja kazni - poslabšanje stanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob nastopu prestajanja kazni zapora ni bilo mogoče ugotoviti izraženosti omenjene neopredeljene psihotične motnje do te mere, da bi tožnika omejevala glede sposobnosti nastopiti kazen. Sama disocialna osebnostna motnja pa ni bila zadosten razlog, da bi ovirala preiskovanca pri nastopu kazni zapora. Tako sodišču ni mogoče očitati protipravnosti pri odločitvi o zavrnitvi predloga za odlog prestajanja zaporne kazni.
Tožena stranka odgovarja kvečjemu za tisto škodo, ki je tožniku nastala v opisanem obdobju, torej ko je bilo bolnišnično zdravje indicirano, pa ne izpeljano, ne pa tudi zunaj navedenega obdobja. Škode, ki naj bi jo tožnik po tožbenih trditvah trpel po prestajanju kazni zapora, ni mogoče povezovati z odsotnostjo bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja med prestajanjem kazni zapora.
Tožnik v tej zadevi ne toži države zaradi onemogočitve uresničevanja pravice do zdravljenja v ustrezni zdravstveni inštituciji, ampak za opustitve dolžnega ravnanja zavoda za prestajanje kazni zapora. Ali je odsotnost bolnišničnega zdravljenja tožnika posledica toženkine opustitve, bo stvar presoje v ponovnem sojenju.
V obravnavanem predsodnem postopku je šlo za tretjo istovrstno zahtevo tožnice v zvezi s priznano pokojninsko dobo iz naslova bivše politične zapornice, zato je tožena stranka njeno vlogo pravilno obravnavala kot zahtevo za ponovno odmero višje pokojninske dajatve. Glede na to, da je bilo o pokojninski dajatvi že pravnomočno odločeno, je tožena stranka v predsodnem postopku tožničino zahtevo za odmero višje pokojninske dajatve v skladu z določbami ZUP zakonito zavrgla. Tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala odpravo upravnih odločb tožene stranke, zato ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0081462
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458. OZ člen 70, 130, 130/1, 271, 274, 275, 336, 336/1, 347, 349, 421, 421/1. SPZ člen 118, 118/4.
upravnik – obratovalni stroški – stroški upravljanja – zakonska subrogacija – gospodarska pogodba – izpolnitev upravnika – pravni interes – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – trditveno in dokazno breme
Posledica izpolnitve tuje obveznosti, za katero ima kdo pravni interes, je prehod terjatve z vsemi stranskimi pravicami ob izpolnitvi po samem zakonu (275. člen OZ). Sodelovanje dolžnika (etažnega lastnika) pri zakonski subrogaciji ni predvideno, zato se njegov položaj zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, saj bi sicer nastopil učinek pogodbe v breme tretjega, ki pa tretjega ne veže (prvi odstavek 130. člena OZ). V skladu s 1. odstavkom 421. člena OZ ima prevzemnik nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Iz tega izhaja, da so na upravnika prešle terjatve dobaviteljev, skupaj z že pretečenim rokom zastaranja v času, ko je bil upnik terjatve še dobavitelj.
nedopustnost izvršbe na izvršilni predmet – vezanost na sodbo pravdnega sodišča o nedopustnosti izvršbe
Po petem odstavku 65. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru, če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana, na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi.
Izvršilno sodišče je na pravnomočno odločbo (izrek) vezano, zato izvršbe ne more ustaviti na nepremičninah v celoti, temveč le na 1/2, to je v delu, v katerem je bilo s sodbo pravdnega sodišča ugotovljeno, da je izvršba nedopustna, ne glede na zatrjevanje tretje o njenem lastništvu nepremičnin do celote.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - zaposlovanje novih delavcev
Neutemeljene so tožničine navedbe, da dejstvo, da je tožena stranka zaposlila večje število delavcev (48 delavcev), pomeni, da so se zaradi tega zvišali stroški dela, kar naj bi kazalo na to, da ekonomski razlog ni podan. Bistvena je ugotovitev, da kljub novim zaposlitvam na drugih področjih pri toženi stranki ni prišlo do zaposlitve, ki bi nadomestila tožničino delo. Dejstvo, da tožena stranka zaposluje nove delavce, ne vpliva na obstoj ekonomskega razloga, saj gre za odločitev, ki je v njeni pristojnosti in s katero predvideva doseganje boljšega poslovnega izida v prihodnosti. Če bi sodišče presojalo oziroma štelo, da zaposlitve niso dopustne oziroma da vsakršno povečanje stroškov dela zaradi novih zaposlitev pomeni neobstoj ekonomskega razloga, bi s tem onemogočalo toženi stranki kakršnokoli zaposlovanje, za katerega bi tožena stranka štela, da je koristno z vidika doseganja boljših poslovnih rezultatov. Šlo bi za nedopustno poseganje v svobodno ekonomsko pobudo, torej za kršitev pravice, ki je zagotovljena poslovnim subjektom v prvem odstavku 74. člena URS. Zato ne gre za okoliščino, ki bi vplivala na pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zaradi prenehanja potreb po delu tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi, ki je bila posledica nedoseganja pričakovanih poslovnih rezultatov, tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356. OZ člen 190, 198.
ponovljeno sojenje pred drugim sodnikom – nova obravnava – spremenjen senat – dodelitev zadeve drugemu sodniku – napotki pritožbenega sodišča – plačilo najemnine – plačilo uporabnine – uporaba tujega stanovanja – neupravičena obogatitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodnik v ponovljenem sojenju ni upošteval večine napotkov pritožbenega sodišča iz sklepa z dne 6. 11. 2013 (II Cp 905/2013) in za to ni navedel nobenih razlogov, je pritožbeno sodišče odredilo, da zadevo v novem sojenju obravnava drug sodnik (356. člen ZPP).
izvedena dela po pogodbi - trditveno in dokazno breme - plačilo za opravljena dela - pogodbena kazen - sprejem izpolnitve - odškodninska odgovornost
Določbe 119. PGU oz. 55. PGU niso v razmerju do določbe petega odstavka 251. člena OZ specialnejši predpis, ampak urejajo te določbe drugačne pravne situacije v zvezi s pogodbeno kaznijo. V OZ je določen rok, v katerem je potrebno namero o uveljavljanju pogodbene kazni sporočiti podjemniku, v PGU pa je določen zadnji rok oz. dejanje, ko se lahko to plačilo zahteva.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 11, 11/1, 11/1-1. ZSPJS člen 3, 3/3.
plačilo razlike v plači - položajni dodatek - nadomestilo za nezmožnost izrabe dopusta
Tožnik je za čas nadomeščanja vodij skupine, ki sta bila odsotna zaradi dopusta in sta imela priznan položajni dodatek, upravičen do položajnega dodatka v višini, določeni z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.
Tožnik je pridobil dopust zaradi napotitve na misijo in ga v času trajanja misije ni mogel izkoristiti iz razlogov na strani tožene stranke, zato je upravičen do plačila nadomestila za letni dopust, kot bi ga prejel, če bi dopust lahko koristil v času trajanja misije.
invalid III. kategorije - izboljšanje zdravstvenega stanja - trajanje pravic pridobljenih na podlagi invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravice, pridobljene na podlagi invalidnosti, trajajo toliko časa, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti (prvi odstavek 163. člena ZPIZ-1). V dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje, po katerem je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, tj. šofer I. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Pri tem pa je ostalo nerazčiščeno sporno vprašanje, ki ga tožnik izrecno izpostavlja in se pri tem sklicuje na izvid nevrokirurga, ali je pri njem prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja in če je prišlo do takšnega izboljšanja, da pri njem niso več potrebne omejitve pri delu v smislu III. kategorije invalidnosti. Zato je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 347, 374/2,347/3, 347/3-2. OZ člen 287, 287/2.
glavna obravnava v pritožbenem postopku – enakopravno obravnavanje pravdnih strank – prekluzija – kršitev načela kontradiktornosti – vrstni red vračunavanja – sporne obveznosti
V primeru, da tožeča stranka ni prekludirana z navedbami, ki jih je podala po prvem naroku za glavno obravnavo (in jih sodišče upošteva), je potrebno upoštevati tudi odgovor tožene stranke na te trditve.
S tem, ko se je sodišče prve stopnje kljub pomanjkljivi trditveni podlagi tožeče stranke v zvezi s terjatvami iz I. in II. razširitvene faze, oprlo na izvedensko mnenje, ki temelji na računih iz teh dveh faz in do katerih se tožena stranka ni mogla opredeliti, je poseglo v toženkino pravico do obravnavanja pred sodiščem.
Če terjatve niso nesporne, ni podlage za uporabo 2. odstavka 287. člena OZ.
pristop k vodilni zadevi – ugotovitev vrednosti nepremičnine - dokazna ocena cenitvenega poročila
Sodišče druge stopnje izpostavlja določbo 171. člena ZIZ, po kateri sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino.
Stranke pristopljene zadeve pristopijo k vodilni zadevi v fazi, v kateri ta je, in opravljena procesna dejanja sodišča ter sprejete sodne odločitve do faze pristopa v vodilni zadevi imajo učinek tudi na stranke pristopljenih zadev.
dnevnice - vračilo odtegljajev od plače - plačilo dodatka za nadurno delo
Dogovor med delavcem in delodajalcem, po katerem se delavcu celotno plačilo za delo skupaj s stroški v zvezi z delom določi in izplača v višini zmnožka med celotnimi opravljenimi urami (rednega in nadurnega dela) in določeno urno postavko, ni v nasprotju s prisilnimi določbami ZDR. V nasprotju s prisilnimi določbami bi bil zgolj dogovor, po katerem delavec ne bi bil upravičen do minimalno zagotovljenih pravic, ki mu pripadajo po zakonu in kolektivnih pogodbah, v kolikor so določene ugodneje, kot v zakonu (drugi odstavek 7. člena in 30. člen ZDR). Povračilo stroškov na službenih potovanjih in dodatek za nadurno delo sicer res niso sestavina plače, vendar to še ne pomeni, da ne morejo biti del plačila oziroma del zneska, ki se določi, upoštevaje opravljene ure dela. V tem primeru so namreč opravljene ure zgolj sredstvo za izračun, nikakor pa takšen izračun ne posega v pravice delavca.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 228. ZPIZ-2 člen 429, 429/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40. Pravilnik o sestavi in načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid III. kategorije invalidnosti
Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je podala mnenje, da tožena stranka kot delodajalec tožnici kot delovnemu invalidu, ki zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožna opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, brez ponudbe nove pogodbe po določbi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI. Tožena stranka je dokazala, da tožnici ni mogla zagotoviti delovnega mesta, ustreznega omejitvam po odločbi ZPIZ. Zato je bil podan zakonit in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 494,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
Kolikor se izhaja iz namena tega instituta, ki je izključno v korist obdolžencu in vloge ter pooblastil zagovornika obdolženca v kazenskem postopku, po oceni pritožbenega sodišča ni moč izključiti primerov, ko bi bila zamuda na strani zagovornika opravičljiva. Zagovornik kot strokovno usposobljena oseba namreč zastopa in ščiti interese obdolženca v postopku, ki mu iz istih razlogov tudi zaupa, da bo svoje delo opravil strokovno ter pravočasno. Seveda pa so možne življenjske situacije, ko zagovornik iz objektivnih razlogov ne more pravočasno opraviti tega, za kar ga je pooblastil obdolženec in bi zato bilo najmanj nekorektno, da bi posledice nezakrivljene zamude moral nositi obdolženec.
postopek izbire - neizbran kandidat - sklep o izbiri - direktor - izstavitev pogodbe o zaposlitvi
Zoper sklep o obnovi postopka imenovanja tožnice za generalno direktorico tožene stranke in sklep o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico ni samostojnega, posebnega varstva v delovnem sporu, temveč je njuna presoja zagotovljena v okviru presoje zakonitosti akta o izbiri. Skladno s 36. členom ZZ je delovno sodišče pristojno v delovnem sporu odločati le o zakonitosti sklepa o izbiri (ali neizbiri) kandidata za direktorja zavoda. V tem okviru sodišče presoja tudi zakonitost postopka razpisa in izbire, s tožbo pa ni mogoče (uspešno) zahtevati razveljavitve posameznih domnevno nezakonitih dejanj oz. sklepov, sprejetih v okviru izbire in imenovanja generalnega direktorja, ki sta zadnji dejanji oziroma akta razpisnega postopka. Niti v 36. členu niti v drugih določbah ZZ ni podlage za to, da bi delovno sodišče odpravilo (razveljavilo) sklepe zavoda o obnovi postopka imenovanja direktorja.
Glede na to, da tožnica ni imenovana na položaj generalne direktorice (za ta položaj nima mandata tožene stranke), ni podlage, da bi sodišče toženi stranki naložilo, da z njo sklene pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega ZDR-1 izhaja iz pogodbene svobode oziroma prostovoljnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 4. člena in 24. člen ZDR-1). Ker ni pravne podlage za zahtevano sklenitev pogodbe o zaposlitvi, tudi ni bilo podlage za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas, za katerega tožnica neuspešno uveljavlja sklenitev pogodbe.