OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0081462
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458. OZ člen 70, 130, 130/1, 271, 274, 275, 336, 336/1, 347, 349, 421, 421/1. SPZ člen 118, 118/4.
upravnik – obratovalni stroški – stroški upravljanja – zakonska subrogacija – gospodarska pogodba – izpolnitev upravnika – pravni interes – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – trditveno in dokazno breme
Posledica izpolnitve tuje obveznosti, za katero ima kdo pravni interes, je prehod terjatve z vsemi stranskimi pravicami ob izpolnitvi po samem zakonu (275. člen OZ). Sodelovanje dolžnika (etažnega lastnika) pri zakonski subrogaciji ni predvideno, zato se njegov položaj zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, saj bi sicer nastopil učinek pogodbe v breme tretjega, ki pa tretjega ne veže (prvi odstavek 130. člena OZ). V skladu s 1. odstavkom 421. člena OZ ima prevzemnik nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Iz tega izhaja, da so na upravnika prešle terjatve dobaviteljev, skupaj z že pretečenim rokom zastaranja v času, ko je bil upnik terjatve še dobavitelj.
Na podlagi drugega odstavka 356. člena OZ učinek pravnomočne odločitve ne obsega tistih zamudnih obresti, ki so v izvršilnem naslovu sicer ugotovljene, a zapadejo v bodoče, saj zanje pravnomočna odločba še ne obstoji, zato ne predstavljajo judikatne terjatve v smislu prvega odstavka 356. člena OZ, posledično pa v skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ zastarajo v tri letnem zastaralnem roku.
ZOR člen 188, 188/1, 192, 195, 195/2, 200, 295, 1020, 1026. ZPP člen 286, 286.a, 286a/5. ZOZP člen 19, 19/3.
prekluzija - pravočasnost trditev o delni izpolnitvi obveznosti in omejeni zavarovalni vsoti - premoženjska škoda - mesečna renta - invalidnina
Prekluziji po 286. in 286.a členu ZPP se stranka, ki navedbo poda po poteku roka, izogne ne le, če izkaže pogoj nekrivde, kot to trdi pritožba, pač pa tudi, če dopustitev zapoznele navedbe “ne bi zavlekla reševanja spora“.
Invalidnina ima podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zato je ni moč upoštevati pri odmeri premoženjske škode.
nadomestitev globe z delom v splošno korist – globa izrečena v hitrem postopku (s plačilnim nalogom) – višina neplačane globe
S posegom ustavnega sodišča v določbe ZP-1, ki so urejale uklonilni zapor v določbi 19. člena je ostala le še določba, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (poleg določenega obsega in roka v katerem morajo biti opravljene), zato pravice storilca predlagati nadomestitev globe ni več mogoče vezati na pogoje za določitev uklonilnega zapora, ki so veljali do razveljavitve navedenih določb. Zato mora sodišče v vsakem posameznem primeru izpolnjevanje pogojev za nadomestitev globe presojati na podlagi ugotovitev o storilčevem premoženjskem stanju in njegovih možnostih za plačilo globe.
ZPIZ-2 člen 390. ZPIZ-1 člen 66, 94, 94/1, 94/1-1, 97.
nadomestilo za invalidnost - invalid III. kategorije invalidnosti - izpolnjevanje pogojev
Za izplačevanje nadomestila za invalidnost morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer pogoj , določen v 94. členu ZPIZ-1 (ugotovljena invalidnost II. ali II. kategorije z določenimi pogoji) in pogoj iz 97. člena ZPIZ-1, to je da se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja oziroma po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Tožnik je delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela, s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom, ki se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje. Tožnik zato ne izpolnjuje pogoja iz 97. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 347, 374/2,347/3, 347/3-2. OZ člen 287, 287/2.
glavna obravnava v pritožbenem postopku – enakopravno obravnavanje pravdnih strank – prekluzija – kršitev načela kontradiktornosti – vrstni red vračunavanja – sporne obveznosti
V primeru, da tožeča stranka ni prekludirana z navedbami, ki jih je podala po prvem naroku za glavno obravnavo (in jih sodišče upošteva), je potrebno upoštevati tudi odgovor tožene stranke na te trditve.
S tem, ko se je sodišče prve stopnje kljub pomanjkljivi trditveni podlagi tožeče stranke v zvezi s terjatvami iz I. in II. razširitvene faze, oprlo na izvedensko mnenje, ki temelji na računih iz teh dveh faz in do katerih se tožena stranka ni mogla opredeliti, je poseglo v toženkino pravico do obravnavanja pred sodiščem.
Če terjatve niso nesporne, ni podlage za uporabo 2. odstavka 287. člena OZ.
Tožnik je s tožbo zahteval, da mu prva tožena stranka (tožnikov delodajalec) in druga tožena stranka (delavec prve tožene stranke) solidarno plačata odškodnino za gmotno in negmotno škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu in zaradi poškodbe na delovnem mestu, oboje pa naj bi bil rezultat ravnanja druge tožene stranke. Zmotno je pritožbeno stališče, da je prvo in drugo toženo stranko potrebno obravnavati kot materialna sospornika v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP. Ta določa, da več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo, če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago, ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. Prva in druga tožena stranka glede na sporni predmet (odškodnina za gmotno in negmotno škodo) nista v nikakršni pravni skupnosti. Okoliščina, da sta tako tožnik kot druga tožena stranka delavca prve tožene stranke, ne pomeni pravne skupnosti v smislu navedene določbe ZPP.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tudi odškodninski zahtevek zoper drugo toženo stranko (delavca prve tožene stranke) potrebno obravnavati kot spor iz delovnega razmerja. Stvarna pristojnost delovnih sodišč je opredeljena v 5. členu ZDSS-1. Spor o odškodninskem zahtevku, kakršnega uveljavlja tožnik v tem sporu, je spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih v smislu b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, zato ni možno šteti, da bi bilo delovno sodišče na podlagi te določbe lahko pristojno tudi za odločanje v sporu zoper drugo toženo stranko. Tožnik in druga tožena stranka nista v razmerju delavec - delodajalec, prav tako pa ni možno šteti, da bi šlo v razmerju med njima za spor iz delovnega razmerja. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu v obsegu tožbe zoper drugo toženo stranko.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - zaščitena kmetija - stavbna parcela - prisilne določbe zakona
Zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe sklenjene v notarskem zapisu, katere predmet je stavbno zemljišče z zaznambo zaščitne kmetije, je treba priložiti listino v smislu drugega odstavka 38. člena ZZK-1.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2.
zdravljenje v tujini - smrt zavarovanca - vstop dedičev v pravdo
Zavarovanec, ki je vložil tožbo, je tekom sodnega postopka umrl, zato je sodišče prve stopnje kot tožečo stranko pravilno upoštevalo dediče po pokojnem zavarovancu. Smrt stranke med pravdo povzroči konec njene pravdne sposobnosti. Kadar pa ima stranka pravdnega pooblaščenca in umre, pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha, temveč namesto nje v pravdo vstopijo v trenutku smrti po sili zakona njeni dediči. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka le od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014171
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZGO-1 člen 82, 82/2, 83, 83/1, 83/1-1, 85, 85/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri betoniranju gnojne jame, ko je po navodilih tožene stranke moral prijeti črpalko za beton in se je zrušila stena hleva nad jamo ter ga zasula. Tožena stranka ni poskrbela za oporno konstrukcijo gradbene jame, ni preprečila zrušitve stene hleva ter je bila gradbena jama izkopana neposredno ob steni obstoječega hleva, ki ni imela betonskih temeljev, ampak je stala neposredno na zemlji. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo. Ker je tožnik po navodilih tožene stranke stal v jami in držal cev za betoniranje, s svojim ravnanjem ni soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je presojalo, ali je tožnica pri razdelitvi stroškov uporabila veljavni ključ delitve, preseglo okvir trditvene podlage toženke, ki trditvam tožnice o uporabljenem ključu delitve sploh ni (konkretizirano) ugovarjala. Za obrazloženo nasprotovanje bi tožena stranka morala navesti, v čem je predstavljen ključ delitve napačen oz. kakšen bi moral biti ključ delitve stroškov. Tega pa tožena stranka ni navedla, pri čemer ni na sodišču, da izven njene trditvene podlage preizkuša pravilnost predstavljenega ključa delitve stroškov.
Navedb toženke, da ne ve, ali so zatrjevana dejstva pravilna, ni mogoče šteti za obrazloženo nasprotovanje trditvam tožnice. Ni na tožnici, da namesto toženke (že vnaprej) konkretizira dejstva in v zvezi s temi dejstvi predlaga dokaze, na katerih bo tožena stranka gradila svoje ugovore.
Plačilo obrestnih obresti je mogoče zahtevati zgolj od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (t. i. procesne obresti, 381. člen OZ).
Po 144. členu ZPIZ-1 je pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela mogoče priznati le za telesno okvaro, če ta znaša najmanj 50 %, če je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa za najmanj 30% telesno okvaro. Pri tožniku je podana izguba sluha po Fowlerju 63,7 %, kar v skladu s Samoupravnim sporazumom o seznamu telesnih okvar predstavlja telesno okvaro v višini 40 % . Odstotek telesne okvare v tej višini, ki je posledica bolezni, pa ne zadostuje za priznanje pravice do invalidnine po določbi 144. člena ZPIZ-1, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - izpolnjevanje pogojev
Po 15. točki 5. člena ZUTD nastane zavarovalno razmerje na podlagi tega zakona s vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, oziroma s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti in s plačilom prispevkov za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače. Pri tožniku je tako zavarovalno razmerje trajalo, glede na to, da je opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik, na navedeni podlagi od vpisa v Poslovni register Slovenije (dne 3. 4. 1995) do izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije (dne 21. 7. 2012). Tožnik je torej izpolnil pogoj iz prvega odstavka 59. člena ZUTD, ki določa, da lahko pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, zato je upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti od 22. 7. 2012 dalje.
Plačilo prispevkov za dva meseca po izdaji prvostopenjske odločbe v obravnavani zadevi še ne pomeni, da je tožnik pravico do denarnega nadomestila izgubil. Plačani prispevki so pogoj za samo realizacijo pravice do denarnega nadomestila. Obseg in plačilo prispevkov se bo odražalo tudi v trajanju prejemanja denarnega nadomestila, kakor to določa 60. člen ZUTD. Zato je potrebno upoštevati tudi kasneje plačane prispevke, plačane do dneva izdaje dokončne odločbe o tožnikovi zahtevi za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina
Zapoznelo izplačilo nadomestila plače v času bolniške odsotnosti ne predstavlja trpinčenja nad tožnico, saj je do zapoznelega izplačila nadomestil plače prišlo zaradi nedostave bolniških listov s strani tožnice, s telegrami pa je toženka pozivala tožnico na dostavo bolniških listov. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - tehnološki razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala obstoj tehnološkega razloga (uvedba novega informacijskega sistema) kot tudi obstoj organizacijskega razloga, to je ukinitev delovnega mesta tožnice, zaradi katerih je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Spremenjena organizacija dela, ki jo izvede delodajalec tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, kar je storila tožena stranka, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju – istovetnost pravdnih strank – istovetnost tožbenega zahtevka – litispendenca – pravnomočnost
Materialnopravna narava tožbe in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju onemogoča ločeno obravnavo in da se zato morata obe tožbi obravnavati skupaj. Pri odločanju o isti stvari ne more priti do dveh različnih odločitev. Glede na navedeno je treba (nasprotno) tožbo tožnice obravnavati skupaj z zadevo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
izvedena dela po pogodbi - trditveno in dokazno breme - plačilo za opravljena dela - pogodbena kazen - sprejem izpolnitve - odškodninska odgovornost
Določbe 119. PGU oz. 55. PGU niso v razmerju do določbe petega odstavka 251. člena OZ specialnejši predpis, ampak urejajo te določbe drugačne pravne situacije v zvezi s pogodbeno kaznijo. V OZ je določen rok, v katerem je potrebno namero o uveljavljanju pogodbene kazni sporočiti podjemniku, v PGU pa je določen zadnji rok oz. dejanje, ko se lahko to plačilo zahteva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070891
SZ-1 člen 176, 178. ZIZ člen 272, 273.
bivši imetnik stanovanjske pravice – vrnitev nepremičnine v denacionalizacijskem postopku – predkupna pravica najemnika stanovanja – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih je tožnica kot predkupna upravičenka na opisno opredeljenem stanovanju upravičena zahtevati razveljavitev med toženci sklenjene kupoprodajne pogodbe z dne 4. 6. 2004 z dodatkom in sklenitev kupoprodajne pogodbe s prvotoženko za to stanovanje in za dislocirano stranišče.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
pristop k vodilni zadevi – ugotovitev vrednosti nepremičnine - dokazna ocena cenitvenega poročila
Sodišče druge stopnje izpostavlja določbo 171. člena ZIZ, po kateri sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino.
Stranke pristopljene zadeve pristopijo k vodilni zadevi v fazi, v kateri ta je, in opravljena procesna dejanja sodišča ter sprejete sodne odločitve do faze pristopa v vodilni zadevi imajo učinek tudi na stranke pristopljenih zadev.