ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 494,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
Potrošnik, ki je pravočasno prodajalca obvestil o napaki na prodani stvari, ima pravico od njega zahtevati, da napako odpravi, vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako, blago z napako zamenja z novim ter vrne plačani znesek.
ZDR člen 92, 92/1,109, 109/1, 109/2, 109/2-2, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-3, 112/1-4, 112/2. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 29.
izredna odpoved delavca - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - odpravnina
V skladu s sodno prakso se v primeru, ko je podan eden od v prvem odstavku 112. člena ZDR taksativno naštetih razlogov za izredno odpoved delavca, ne ugotavlja posebej, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka, temveč se šteje, da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati, če je podan eden od taksativno naštetih razlogov.
Tožnik je zaradi zakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po tretji alinei 1. odstavka 112. člena ZDR (izplačevanje bistveno zmanjšane plače za delo vsaj dva meseca) po 2. odstavku istega člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 11, 11/1, 11/1-1. ZSPJS člen 3, 3/3.
plačilo razlike v plači - položajni dodatek - nadomestilo za nezmožnost izrabe dopusta
Tožnik je za čas nadomeščanja vodij skupine, ki sta bila odsotna zaradi dopusta in sta imela priznan položajni dodatek, upravičen do položajnega dodatka v višini, določeni z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.
Tožnik je pridobil dopust zaradi napotitve na misijo in ga v času trajanja misije ni mogel izkoristiti iz razlogov na strani tožene stranke, zato je upravičen do plačila nadomestila za letni dopust, kot bi ga prejel, če bi dopust lahko koristil v času trajanja misije.
razdelitev posebne razdelitvene mase – odlog izvršbe – vložitev izrednega pravnega sredstva
Zakon ne predvideva, da bi se delale rezervacije niti da bi se odložila razdelitev (tudi) v primeru, ko so zoper pravnomočno sodbo vložena izredna pravna sredstva. Zato v teh okoliščinah ni zakonskih ovir za razdelitev posebne razdelitvene mase.
ZFPPIPP člen 45, 131, 131/1, 132, 132/1, 221b, 221b/2.
poenostavljena prisilna poravnava - izvršba na podlagi verodostojne listine - dovolitev izvršbe po začetku insolventnega postopka - prekinitev izvršbe
Predmetna izvršba na podlagi verodostojne listine je bila predlagana in dovoljena po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. V takšnem primeru mora sodišče glede na naravo postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine zaradi prepovedi dovoljevanja izvršbe zoper insolventnega dolžnika izvršbo prekiniti.
Po določbi 2. odstavka 285. člena ZKP je dopustna pritožba zoper sklep predsednika senata o predlogih obrambe na predobravnavnem naroku za izločitev nedovoljenih dokazov. Glede drugih procesnih predlogov strank o katerih predsednik senata odloči na podlagi 4. odstavka 285.e člena ZKP pa zakon ne predvideva možnosti posebne pritožbe, pač pa bo razloge zoper odločitev predsednika senata lahko zagovornik uveljavljal v pritožbi zoper sodbo (3. odst. 399. člena ZKP).
nedopustnost izvršbe na izvršilni predmet – vezanost na sodbo pravdnega sodišča o nedopustnosti izvršbe
Po petem odstavku 65. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru, če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana, na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi.
Izvršilno sodišče je na pravnomočno odločbo (izrek) vezano, zato izvršbe ne more ustaviti na nepremičninah v celoti, temveč le na 1/2, to je v delu, v katerem je bilo s sodbo pravdnega sodišča ugotovljeno, da je izvršba nedopustna, ne glede na zatrjevanje tretje o njenem lastništvu nepremičnin do celote.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356. OZ člen 190, 198.
ponovljeno sojenje pred drugim sodnikom – nova obravnava – spremenjen senat – dodelitev zadeve drugemu sodniku – napotki pritožbenega sodišča – plačilo najemnine – plačilo uporabnine – uporaba tujega stanovanja – neupravičena obogatitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodnik v ponovljenem sojenju ni upošteval večine napotkov pritožbenega sodišča iz sklepa z dne 6. 11. 2013 (II Cp 905/2013) in za to ni navedel nobenih razlogov, je pritožbeno sodišče odredilo, da zadevo v novem sojenju obravnava drug sodnik (356. člen ZPP).
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3. ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/4, 24, 200, 200/5. ZOFVI člen 109.
pogodba zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela - odškodnina - kršitev prepovedi diskriminacije - izbira kandidatov za zaposlitev
Tožena stranka je dokazala, da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s tožnico obstajala začasna potreba po tožničinem delu in s tem zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja in priznanje pravic iz tega razmerja po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni utemeljen.
Tožnica je zahtevala odškodnino, ker naj bi tožena stranka pri izbiri kandidatov za zaposlitev na določeno delovno mesto kršila prepoved diskriminacije. Na podlagi 24. člena ZDR-1 ima delodajalec ob upoštevanju zakonskih prepovedi (npr. prepovedi diskriminacije) pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Odločitev tožene stranke v korist drugih dveh kandidatov za zaposlitev tako še ne pomeni diskriminacije oziroma neenake obravnave drugih. (tožnica tudi ni navajala, da bi bila zaradi določene osebne okoliščine manj ugodno obravnavana kot drugi kandidati). Ker pri izbiri kandidatov za zaposlitev ni šlo za prepovedano diskriminacijo v smislu 6. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine.
ZPIZ-1 člen 110, 390, 421 427, 427/4. ZPIZ92 člen 72, 72-2, 72-3.
družinska pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz 2. in 3. alineje 1. odstavka 72. člena ZPIZ/92, dopolni starost 50 let, obdrži pravico do družinske pokojnine trajno. Če ji ta pravica preneha pred dopolnjenim 50 letom starosti, toda po dopolnjenem 45 letu starosti, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 50 let starosti. Tožnica je pridobila pravico do družinske pokojnine po 2. ali 3. alineji 72. člena ZPIZ/92, zaradi dolžnosti preživljanja otrok in ji je ta pravica prenehala dne 30. 9. 2004. Tožnica tega dne še ni dopolnila 45 let starosti, saj je navedeno starost dopolnila naslednji dan, dne 1. 10. 2004, zato ne izpolnjuje pogojev za ohranitev pravice do družinske pokojnine po določbah ZPIZ/92. Prav tako tožnica do dneva uveljavitve ZPIZ-1, torej do 1. 1. 2000, še ni izpolnila pogoja starosti 45 let, zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 427. člena ZPIZ-1, da bi ohranila pravico do družinske pokojnine po prejšnjih predpisih. Tožnica prav tako ne izpolnjuje pogojev po določbi 110. člena ZPIZ-1 v zvezi s 421. členom ZPIZ-1, po kateri vdova v letu 2004, ko je otroku prenehala pravica do družinske pokojnine, pridobi pravico do vdovske pokojnine, če dopolni starost 52 let in 6 mesecev. Zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do družinske pokojnine ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - reorganizacija dela
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo z zmanjšanjem števila izvajalcev na delovnem mestu „gradbeni tehnik - visoke in inženirske gradnje“ (ki je zasedal tožnik), s čimer je prišlo do racionalizacije delovnega procesa z zmanjšanjem števila zaposlenih delavcev. Za reorganizacijo se je tožena stranka odločila zato, ker je imela organizacijska enota visokih gradenj v letu 2014 bistveno manj prihodkov kot v letu 2013 in negativne poslovne izide. Zaradi zmanjšanja obsega gradbišč pa je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tako dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je kršila pogodbene obveznosti in navodila delodajalca s tem, ko je s službenega računalnika poslala sporočila (oz. je opravljala delo po avtorski pogodbi z društvom), vendar v konkretnem primeru ni podan pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, po katerem se pogodba o zaposlitvi lahko izredno odpove, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Glede na to, da pošiljanje elektronskih sporočil ni trajalo več kot 10 minut in je šlo le za popravljanje podatkov v tabelah ter da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki 17 let, na njeno delo pa ni bilo posebnih pripomb, tožničina kršitev pogodbenih obveznosti ni tako huda, da bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja. Zato je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni
Glede obsojenega je že stekel postopek za opravljanje dela v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer glede na obsojenčeve nedvomno slabe premoženjske razmere ni nikakršnega dvoma, da bi zanj nastala občutnejša škoda, če tega dela ne bi opravil. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji iz 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E za odložitev nastopa zaporne kazni.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je presojalo, ali je tožnica pri razdelitvi stroškov uporabila veljavni ključ delitve, preseglo okvir trditvene podlage toženke, ki trditvam tožnice o uporabljenem ključu delitve sploh ni (konkretizirano) ugovarjala. Za obrazloženo nasprotovanje bi tožena stranka morala navesti, v čem je predstavljen ključ delitve napačen oz. kakšen bi moral biti ključ delitve stroškov. Tega pa tožena stranka ni navedla, pri čemer ni na sodišču, da izven njene trditvene podlage preizkuša pravilnost predstavljenega ključa delitve stroškov.
Navedb toženke, da ne ve, ali so zatrjevana dejstva pravilna, ni mogoče šteti za obrazloženo nasprotovanje trditvam tožnice. Ni na tožnici, da namesto toženke (že vnaprej) konkretizira dejstva in v zvezi s temi dejstvi predlaga dokaze, na katerih bo tožena stranka gradila svoje ugovore.
Plačilo obrestnih obresti je mogoče zahtevati zgolj od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (t. i. procesne obresti, 381. člen OZ).
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082585
URS člen 26. OZ člen 131.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje državnega organa - neustrezno zdravljenje v zavodu - opustitev dolžnega ravnanja - predhodno duševno bolezensko stanje - upravičeni razlog za odlog prestajanja kazni - poslabšanje stanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob nastopu prestajanja kazni zapora ni bilo mogoče ugotoviti izraženosti omenjene neopredeljene psihotične motnje do te mere, da bi tožnika omejevala glede sposobnosti nastopiti kazen. Sama disocialna osebnostna motnja pa ni bila zadosten razlog, da bi ovirala preiskovanca pri nastopu kazni zapora. Tako sodišču ni mogoče očitati protipravnosti pri odločitvi o zavrnitvi predloga za odlog prestajanja zaporne kazni.
Tožena stranka odgovarja kvečjemu za tisto škodo, ki je tožniku nastala v opisanem obdobju, torej ko je bilo bolnišnično zdravje indicirano, pa ne izpeljano, ne pa tudi zunaj navedenega obdobja. Škode, ki naj bi jo tožnik po tožbenih trditvah trpel po prestajanju kazni zapora, ni mogoče povezovati z odsotnostjo bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja med prestajanjem kazni zapora.
Tožnik v tej zadevi ne toži države zaradi onemogočitve uresničevanja pravice do zdravljenja v ustrezni zdravstveni inštituciji, ampak za opustitve dolžnega ravnanja zavoda za prestajanje kazni zapora. Ali je odsotnost bolnišničnega zdravljenja tožnika posledica toženkine opustitve, bo stvar presoje v ponovnem sojenju.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 494,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
STATUSNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063156
ZGD-1 člen 100, 667, 667/2, 672. OZ člen 395, 395/1, 1019, 1019/1. ZPP člen 311.
statusno preoblikovanje podjetnika posameznika - vpis prenosa podjetja v register - univerzalno pravno nasledstvo - kontinuirana odgovornost - odgovornost podjetnika - obveznosti, ki so podjetniku v zvezi s podjetjem nastale pred vpisom prenosa - varovanje interesov upnikov - subsidiarna odgovornost - subsidiarno poroštvo - pisna zahteva glavnemu dolžniku - dospelost terjatve - preuranjenost zahtevka
Zgolj s preoblikovanjem podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo, se tožena stranka ne more razbremeniti odgovornosti, katere je po njenih zatrjevanjih prevzela kot samostojni podjetnik. Eden najpomembnejših ciljev normativnega urejanja pravne ureditve statusnih preoblikovanj je ravno oblikovanje instrumentov za varovanje interesov upnikov nosilcev podjema, ki so udeleženi pri statusnih preoblikovanjih.
Odgovornost podjetnika za obveznosti, ki so mu nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, je neomejena, solidarna in subsidiarna. Taka ureditev onemogoča, da bi obstoječi upniki zaradi prenosa podjetja prišli v slabši položaj, kot če prenosa ne bi bilo.
OZ in ZGD-1 kot pogoja za nastop subsidiarnega poroštva ne določata, da bi morala tožeča stranka glavnega dolžnika tožiti oziroma da porok oziroma družbenik odgovarja šele, če je izterjava neuspešna. Določata zgolj pisno zahtevo. Šele, ko je podana pisna zahteva za izpolnitev obveznosti glavnemu dolžniku z določitvijo roka, obveznost subsidiarnega poroka oziroma družbenika dospe in upnik lahko zahteva izpolnitev bodisi od poroka bodisi od glavnega dolžnika bodisi od obeh kot solidarnih dolžnikov.
invalid III. kategorije - izboljšanje zdravstvenega stanja - trajanje pravic pridobljenih na podlagi invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravice, pridobljene na podlagi invalidnosti, trajajo toliko časa, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti (prvi odstavek 163. člena ZPIZ-1). V dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje, po katerem je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, tj. šofer I. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Pri tem pa je ostalo nerazčiščeno sporno vprašanje, ki ga tožnik izrecno izpostavlja in se pri tem sklicuje na izvid nevrokirurga, ali je pri njem prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja in če je prišlo do takšnega izboljšanja, da pri njem niso več potrebne omejitve pri delu v smislu III. kategorije invalidnosti. Zato je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0064763
ZUreP-1 člen 104, 106, 108, 108, 108/4, 110, 110/9. OZ člen 299.
odškodnina zaradi obremenitve lastninske pravice – zamuda s plačilom odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Četudi sta predlagatelja izkazala, da jima je škoda nastala delno že z dnem začetka izgradnje plinovoda, pa nasprotna udeleženka takrat še ni bila v zamudi, ampak je prišla v zamudo z dnem vložitve predloga v tem postopku.