ZFPPIPP člen 45, 131, 131/1, 132, 132/1, 221b, 221b/2.
poenostavljena prisilna poravnava - izvršba na podlagi verodostojne listine - dovolitev izvršbe po začetku insolventnega postopka - prekinitev izvršbe
Predmetna izvršba na podlagi verodostojne listine je bila predlagana in dovoljena po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. V takšnem primeru mora sodišče glede na naravo postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine zaradi prepovedi dovoljevanja izvršbe zoper insolventnega dolžnika izvršbo prekiniti.
Po določbi 2. odstavka 285. člena ZKP je dopustna pritožba zoper sklep predsednika senata o predlogih obrambe na predobravnavnem naroku za izločitev nedovoljenih dokazov. Glede drugih procesnih predlogov strank o katerih predsednik senata odloči na podlagi 4. odstavka 285.e člena ZKP pa zakon ne predvideva možnosti posebne pritožbe, pač pa bo razloge zoper odločitev predsednika senata lahko zagovornik uveljavljal v pritožbi zoper sodbo (3. odst. 399. člena ZKP).
nadomestitev globe z delom v splošno korist – globa izrečena v hitrem postopku (s plačilnim nalogom) – višina neplačane globe
S posegom ustavnega sodišča v določbe ZP-1, ki so urejale uklonilni zapor v določbi 19. člena je ostala le še določba, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (poleg določenega obsega in roka v katerem morajo biti opravljene), zato pravice storilca predlagati nadomestitev globe ni več mogoče vezati na pogoje za določitev uklonilnega zapora, ki so veljali do razveljavitve navedenih določb. Zato mora sodišče v vsakem posameznem primeru izpolnjevanje pogojev za nadomestitev globe presojati na podlagi ugotovitev o storilčevem premoženjskem stanju in njegovih možnostih za plačilo globe.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina
Zapoznelo izplačilo nadomestila plače v času bolniške odsotnosti ne predstavlja trpinčenja nad tožnico, saj je do zapoznelega izplačila nadomestil plače prišlo zaradi nedostave bolniških listov s strani tožnice, s telegrami pa je toženka pozivala tožnico na dostavo bolniških listov. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3. ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/4, 24, 200, 200/5. ZOFVI člen 109.
pogodba zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela - odškodnina - kršitev prepovedi diskriminacije - izbira kandidatov za zaposlitev
Tožena stranka je dokazala, da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s tožnico obstajala začasna potreba po tožničinem delu in s tem zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja in priznanje pravic iz tega razmerja po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni utemeljen.
Tožnica je zahtevala odškodnino, ker naj bi tožena stranka pri izbiri kandidatov za zaposlitev na določeno delovno mesto kršila prepoved diskriminacije. Na podlagi 24. člena ZDR-1 ima delodajalec ob upoštevanju zakonskih prepovedi (npr. prepovedi diskriminacije) pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Odločitev tožene stranke v korist drugih dveh kandidatov za zaposlitev tako še ne pomeni diskriminacije oziroma neenake obravnave drugih. (tožnica tudi ni navajala, da bi bila zaradi določene osebne okoliščine manj ugodno obravnavana kot drugi kandidati). Ker pri izbiri kandidatov za zaposlitev ni šlo za prepovedano diskriminacijo v smislu 6. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine.
Po 144. členu ZPIZ-1 je pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela mogoče priznati le za telesno okvaro, če ta znaša najmanj 50 %, če je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa za najmanj 30% telesno okvaro. Pri tožniku je podana izguba sluha po Fowlerju 63,7 %, kar v skladu s Samoupravnim sporazumom o seznamu telesnih okvar predstavlja telesno okvaro v višini 40 % . Odstotek telesne okvare v tej višini, ki je posledica bolezni, pa ne zadostuje za priznanje pravice do invalidnine po določbi 144. člena ZPIZ-1, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
izvedena dela po pogodbi - trditveno in dokazno breme - plačilo za opravljena dela - pogodbena kazen - sprejem izpolnitve - odškodninska odgovornost
Določbe 119. PGU oz. 55. PGU niso v razmerju do določbe petega odstavka 251. člena OZ specialnejši predpis, ampak urejajo te določbe drugačne pravne situacije v zvezi s pogodbeno kaznijo. V OZ je določen rok, v katerem je potrebno namero o uveljavljanju pogodbene kazni sporočiti podjemniku, v PGU pa je določen zadnji rok oz. dejanje, ko se lahko to plačilo zahteva.
Pritožba neutemeljeno očita, da odmerjena odškodnina zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ne dosega standarda pravične denarne odškodnine. Ob upoštevanju določila 179. člena OZ sta za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo temeljni načelo individualizacije (upoštevanje stopnje in trajanja bolečin glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri oškodovancu) in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, ter da ta ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom). Ti načeli je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno uporabilo.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
ZPIZ-1 člen 110, 390, 421 427, 427/4. ZPIZ92 člen 72, 72-2, 72-3.
družinska pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz 2. in 3. alineje 1. odstavka 72. člena ZPIZ/92, dopolni starost 50 let, obdrži pravico do družinske pokojnine trajno. Če ji ta pravica preneha pred dopolnjenim 50 letom starosti, toda po dopolnjenem 45 letu starosti, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 50 let starosti. Tožnica je pridobila pravico do družinske pokojnine po 2. ali 3. alineji 72. člena ZPIZ/92, zaradi dolžnosti preživljanja otrok in ji je ta pravica prenehala dne 30. 9. 2004. Tožnica tega dne še ni dopolnila 45 let starosti, saj je navedeno starost dopolnila naslednji dan, dne 1. 10. 2004, zato ne izpolnjuje pogojev za ohranitev pravice do družinske pokojnine po določbah ZPIZ/92. Prav tako tožnica do dneva uveljavitve ZPIZ-1, torej do 1. 1. 2000, še ni izpolnila pogoja starosti 45 let, zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 427. člena ZPIZ-1, da bi ohranila pravico do družinske pokojnine po prejšnjih predpisih. Tožnica prav tako ne izpolnjuje pogojev po določbi 110. člena ZPIZ-1 v zvezi s 421. členom ZPIZ-1, po kateri vdova v letu 2004, ko je otroku prenehala pravica do družinske pokojnine, pridobi pravico do vdovske pokojnine, če dopolni starost 52 let in 6 mesecev. Zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do družinske pokojnine ni utemeljen.
lastnost zavarovanca - družbeniki zasebnih družb - poslovodna oseba
Tožnik je bil od 2. 11. 2012 dalje družbenik zasebne družbe in poslovodna oseba ter v tem času ni bil zavarovan na drugi podlagi. Zato so izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1. Tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke in na ugotovitev, da od 2. 11. 2012 nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070891
SZ-1 člen 176, 178. ZIZ člen 272, 273.
bivši imetnik stanovanjske pravice – vrnitev nepremičnine v denacionalizacijskem postopku – predkupna pravica najemnika stanovanja – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih je tožnica kot predkupna upravičenka na opisno opredeljenem stanovanju upravičena zahtevati razveljavitev med toženci sklenjene kupoprodajne pogodbe z dne 4. 6. 2004 z dodatkom in sklenitev kupoprodajne pogodbe s prvotoženko za to stanovanje in za dislocirano stranišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - reorganizacija dela
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo z zmanjšanjem števila izvajalcev na delovnem mestu „gradbeni tehnik - visoke in inženirske gradnje“ (ki je zasedal tožnik), s čimer je prišlo do racionalizacije delovnega procesa z zmanjšanjem števila zaposlenih delavcev. Za reorganizacijo se je tožena stranka odločila zato, ker je imela organizacijska enota visokih gradenj v letu 2014 bistveno manj prihodkov kot v letu 2013 in negativne poslovne izide. Zaradi zmanjšanja obsega gradbišč pa je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tako dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
višina deležev na skupnem premoženju zakoncev – vložki posebnega premoženja v skupno premoženje – zavrženje nasprotne tožbe – poprava nesklepčne tožbe
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na celotnem skupnem premoženju, ne pa zgolj na posameznem predmetu skupnega premoženja. Od načela pravne celovitosti skupnega premoženja je namreč mogoče odstopiti le, kadar gre za izjemne primere (sporazum zakoncev o različnih deležih na posameznih predmetih skupnega premoženja, vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja). Vendar v obravnavanem primeru, ko sta obe pravdni stranki z vložkoma iz svojega posebnega premoženja prispevali k povečanju skupnega premoženja, ne gre za tak primer.
Tožnik je v tožbi zahteval obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
ZDR člen 92, 92/1,109, 109/1, 109/2, 109/2-2, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-3, 112/1-4, 112/2. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 29.
izredna odpoved delavca - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - odpravnina
V skladu s sodno prakso se v primeru, ko je podan eden od v prvem odstavku 112. člena ZDR taksativno naštetih razlogov za izredno odpoved delavca, ne ugotavlja posebej, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka, temveč se šteje, da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati, če je podan eden od taksativno naštetih razlogov.
Tožnik je zaradi zakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po tretji alinei 1. odstavka 112. člena ZDR (izplačevanje bistveno zmanjšane plače za delo vsaj dva meseca) po 2. odstavku istega člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Na podlagi drugega odstavka 356. člena OZ učinek pravnomočne odločitve ne obsega tistih zamudnih obresti, ki so v izvršilnem naslovu sicer ugotovljene, a zapadejo v bodoče, saj zanje pravnomočna odločba še ne obstoji, zato ne predstavljajo judikatne terjatve v smislu prvega odstavka 356. člena OZ, posledično pa v skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ zastarajo v tri letnem zastaralnem roku.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
Navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, kar pomeni, da sodišče pri sojenju nanjo ni vezano. Vendar sodišče preizkuša morebitno drugo pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev.
Protispisnost je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre za napako tehnične narave, ko sodišče v obrazložitev sodbe nepravilno prenese tisto, kar je v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov zapisano. V konkretnem primeru do česa podobnega ni prišlo, temveč pritožba z omenjenim očitkom v resnici zgolj nasprotuje dokazni oceni prvostopenjskega sodišča.
Če naročnik uresniči svojo odstopno pravico po 648. členu OZ, podjemnik obdrži svoj izpolnitveni zahtevek - pravico od naročnika zahtevati plačilo pogodbeno dogovorjenega zneska. Ta znesek se zmanjša le za koristi, ki jih je podjemnik imel, ker mu posla ni bilo potrebno končati - gre za stroške, ki podjemniku niso nastali, vendar bi mu nastali, če bi moral posel dokončati (stroški materiala), ter plačilo za delo, ki ga je zaslužil oziroma bi ga lahko zaslužil na podlagi drugih poslov.