Sodelavci (podizvajalci) se lahko za svoje terjatve do podjemnika obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve plača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Citirana določba je izjema od pravila o relativnosti pogodbenih razmerij, saj ima na njeni podlagi podizvajalec pravico neposredno od naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, zahtevati, da mu plača za posel, ki ga je po pogodbi opravil s podizvajalcem. Izjeme je treba po splošnem razlagalnem pravilu tolmačiti ozko. Tožeča stranka je v razmerju do tožene stranke „podizvajalka podizvajalke“, zato direktnega zahtevka na podlagi 631. člena OZ zoper njo nima.
Tožeča stranka ni bila v pogodbenem odnosu z izbranim ponudnikom v okviru javnega naročila, zato na podlagi ZJN-2 in Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju ni imela direktnega zahtevka nasproti njemu.
Da bi bilo pogodbeni dogovor mogoče obravnavati kot cesijo, mora iz njega izhajati volja cedenta, da na cesionarja prenese določeno terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082542
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
nastanek škodnega dogodka - trditveno in dokazno breme stranke - identifikacija spornega predmeta - predmet spora - dopolnjevanje trditev tekom postopka - opravljanje nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - domneva vzročnosti - krivdna odgovornost
Na tožniku, ki od toženke zahteva plačilo odškodnine, je bila v predmetni zadevi procesna dolžnost (breme), da poda jasne, konkretne in nenasprotujoče si trditve glede tega, kako naj bi do škodnega dogodka prišlo (hkrati pa zanje ponudi tudi ustrezne dokaze). Le takšne trditve namreč omogočajo identifikacijo predmeta obravnavanja (spora) na eni, na drugi strani pa tudi obrambo nasprotni stranki in v končni fazi presojo sodišča (oziroma njegovo odločitev o tožbenem zahtevku). So torej (poleg samega zahtevka) ključna predpostavka za reševanje spora v okviru pravde.
Tožnik ni izkazal, da naj bi do poškodbe prišlo v zvezi z (oziroma med) opravljanjem nevarne dejavnosti. Zato je brezpredmetno (obširno) sklicevanje na domnevo vzročnosti iz 150. člena OZ in „posledice“, ki naj bi iz tega za toženko izhajale. Spričo okoliščine, da ni uspel izkazati obstoja samega (zatrjevanega) škodnega dogodka (kot predpogoja), tudi ni bilo treba ugotavljati obstoja vseh nadaljnjih elementov odškodninske obveznosti (odgovornosti/krivde oziroma škode).
ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0082558
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - premoženjska škoda - pravno priznana premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja - preprečitev povečanja premoženja - osebni stečaj fizične osebe - priznana ali v pravdi ugotovljena terjatev
(Premoženjska) škoda, katere povračilo tožnica v tej pravdi uveljavlja, je hipotetična (zgolj „potencialna“). Gre zgolj za možnost zmanjšanja njenega premoženja. OZ pa kot pravno priznano premoženjsko škodo pozna (le) zmanjšanje premoženja (navadna škoda) in preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček).
Ni jasno, zakaj naj bi bila tako zatrjevana škoda nedopustna. Toženka bi namreč do svojega poplačila napram tožnici v stečaju lahko prišla samo na temelju predhodno priznane ali v pravdi pravnomočno ugotovljene terjatve (torej na dopusten oziroma zakonsko predviden način).
ZPP člen 158, 158/1, 158/2. ZFPPIPP člen 232, 232/1, 232/1-3, 232/6.
izpolnitev zahtevka v predhodnem stečajnem postopku – umik predloga za začetek stečajnega postopka – ustavitev predhodnega stečajnega postopka – povrnitev stroškov predhodnega stečajnega postopka – smiselna uporaba določb ZPP – načelo krivde – pravni interes za vodenje stečajnega postopka – procesna legitimacija
Ker je dolžnik po uvedbi stečajnega postopka izpolnil obveznost predlagatelju stečajnega postopka, je ravno na tej podlagi prenehal pravni interes istega predlagatelja za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, oziroma njegova legitimacija stranke v predhodnem stečajnem postopku. Ob smiselni uporabi izjeme iz prvega odstavka 158. člena ZPP v predhodnem stečajnem postopku upnik, ki umakne predlog takoj, ko mu je dolžnik plačal terjatev, temu ni dolžan povrniti stroškov predhodnega stečajnega postopka.
Okrožno sodišče ni pristojno za sojenje v premoženjskem sporu med fizično osebo (tožeča stranka kot odvetnik ima status zasebnika) in gospodarsko družbo.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - zakonski pogoji za dovolitev obnove postopka - glavni postopek o odškodnini za izgubljeni zaslužek zaradi neupravičenega pripora - trditvena podlaga v osnovni pravdi - nova dejstva in dokazi - ugodnejša odločba - opravičljiv razlog - pravilno zastopanje v postopku
Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov je mogoča le ob podani možnosti, da bi nov dokaz vplival na ugodnejšo sodbo. V obravnavanem primeru je kavzalnost podana. Ob ugotovitvi, da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene in dokazne podlage glede premoženjskega prikrajšanja, predloženi dokaz pa kaže, da je bila tožnikova možnost (nove) zaposlitve realna v času, ko je bil v priporu, nakazuje, da bi bila zanj lahko izdana ugodnejša odločba, če bi se na ta dokaz skliceval že v prejšnjem postopku. Pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga v prvotnem postopku tožniku zaradi ugotovljene pravne nesposobnosti ne more iti v škodo.
stroški nepravdnega postopka – nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka – uporaba določb ZPP
Z odločitvijo o ustavitvi nepravnega postopka in nadaljevanju postopka pred pristojnim sodiščem po pravilih pravdnega postopka je odločeno le o vrsti postopka oziroma procesnih pravil, ki bodo pri odločanju uporabljena. Postopek ni zaključen, zato se tudi o do te odločitve nastalih stroških odloči ob zaključku pravdnega postopka.
začasna odredba – stiki – pravica do stikov – stiki deklice stare devet mesecev
Sodišče je stike 9-mesečne deklice z očetom določilo v majhnem obsegu. Stiki so kratkotrajni, saj potekajo eno uro na teden ter se izvajajo na terasi materinega doma. Gre takorekoč za stike pod nadzorom, kar je sprejemljivo ob upoštevanju, da gre za otroka, ki še ni star 1 leto.
sklep o dedovanju – zakoniti dediči – oporočni dediči – pravni interes za pritožbo
Vse nepremičnine je zapustnica dala oporočnim dedičem, oporoke pa so zakoniti dediči priznali kot pravno veljavne. Pritožnica zato ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje sklepa v tem delu.
razlastitev - odškodnina po tržni vrednosti nepremičnine - strošek prodaje - prodaja preostale nepremičnine zaradi razlastitve dela nepremičnine - zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine
Odškodnina lastniku razlaščene nepremičnine se določi po njeni tržni vrednosti.
Strošek prodaje, če lastnik razlaščene nepremičnine te prodaje ne dokaže niti ne zatrjuje, ne predstavlja zmanjšanja vrednosti preostale nepremičnine.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064730
URS člen 158. OZ člen 190, 299.
skupno premoženje zakoncev – civilna delitev skupnega premoženja – uničenje stvari – denar kot generična stvar – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – dajatveni zahtevek
Da znesek 130.000,00 DEM sodi v skupno premoženje pravdnih strank in da sta njuna deleža na skupnem premoženju enaka, je ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Odločitev ima za to pravdo pomen pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju in veže sodišče in obe stranki. Toženec zato v tem postopku ne more več dokazovati, da znesek 130.000,00 DEM ne sodi v skupno premoženje.
Dejansko gre v obravnavani zadevi za civilno delitev skupnega premoženja. Zaradi posebnih okoliščin je ta možna po ustaljeni sodni praksi tudi v pravdnem postopku z dajatvenim zahtevkom. Posebne okoliščine, ki to opravičujejo, so v tem, da sta pravdni stranki s pretežnim delom skupnega premoženja že razpolagali. Čeprav je zahtevek v tej pravdi dajatveni, gre za stvarnopravni spor, ki ima podlago v določilih ZZZDR o skupnem premoženju zakoncev. Ne gre torej za neupravičeno obogatitev.
Tožbeni zahtevek za znižanje kupnine je oblikovalen. Tožbeni zahtevek tožečih strank je zato nesklepčen in bi ga bilo treba zavrniti, ker šele oblikovalni tožbeni zahtevek za znižanje kupnine daje tožečim strankam upravičenje do dajatvenega zahtevka, ki se nanaša na vračilo preplačanega dela kupnine. Kljub takšni sodni praksi v času odločanja pred sodiščem prve in druge stopnje, pa je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bila sodna praksa pred in skoraj vse do izdaje sodbe sodišča prve stopnje izrazito neenotna, ker se je sodno varstvo za jamčevalne zahtevke za znižanje kupnine zagotavljalo že s postavitvijo dajatvenega zahtevka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi zavrnitev tožbenega zahtevka zaradi nesklepčnosti v opisnih okoliščinah predstavljalo nedopusten poseg v ustavno pravico tožnikov do enakega (sodnega) varstva pravic.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pri zapisu v obrazložitvi odločbe III Ip 1119/2015 z dne 15. 4. 2015 po pomoti izpadlo besedilo, zato ga s popravnim sklepom pravilno navaja tako, da je dolžnik podal odgovor na pritožbo in v njem priglasil stroške pritožbenega postopka.
Odgovor na pritožbo je v izvršilnem postopku ter v postopku zavarovanja fakultativna vloga in ni obvezen, kar pomeni, da lahko stranka sicer izkoristi možnost vložitve odgovora na pritožbo, hkrati pa to ne pomeni, da so omenjeni stroški, povezani z odgovorom na pritožbo, tudi potrebni stroški, katere bi sodišče po določbi 38. člena ZIZ lahko naložilo v plačilo nasprotni stranki.
Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi, je tožeča stranka priglasila stroške „kot doslej in dodatno“, med dodatnimi stroški pa so bili tudi „sodne takse po odmeri sodišča, stroški prič in sodnega izvedenca, tudi po odmeri sodišča.“ Takšna dikcija zadostuje, da se pri odmeri stroškov upoštevajo tudi vse takse, ki jih je med postopkom odmerilo sodišče in po sodišču odmerjeni stroški prič.
Pri brazgotini (njena lega, barva, struktura in obseg) gre za takšno estetsko spremembo, ki objektivno predstavlja skaženost lažje stopnje. Ker je izvedenka izrecno ugotovila, da gre za vidno in trajno spremembo, je nesprejemljivo drugačno stališče sodišča prve stopnje, češ da brazgotina ni očitna in opazna na prvi pogled. Zadošča, da je koža na mestu opekline na tožničini levi goleni zaznavno drugačna kot na desni goleni. Odziv okolice (zgražanje, odbojnost ali gnus) ni pogoj za prisojo odškodnine. Ker sporna brazgotina predstavlja le estetsko motnjo in ne funkcionalne okvare, ni bistveno, da tožnice ne moti pri opravljanju njenih vsakdanjih ali delovnih obveznosti.
izbrisna tožba – ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice – zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Ker so bili toženci ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb v dobri veri kot odločilnim momentom, saj sklenitev aneksa in vpis v zemljiško knjigo v letu 2004 pomenita le realizacijo njihove preje pridobljene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter izročitev v posest in plačilo uporabnine.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060836
ZZZDR člen 51, 51/2, 62. ZN člen 47, 47-1, 48. ZPP člen 13.
skupno premoženje – posebno premoženje – nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze – odplačevanje kredita – pravni posli med zakoncema – ustni dogovor – obličnost – ničnost – predhodno vprašanje
Ob dejstvu, da je bila hiša kupljena v času trajanja zakonske zveze, bi bil morebitni ustni dogovor, da bo tožnica lastnica stanovanja in bo v primeru razveze toženca izplačala, tudi če bi bil res sklenjen, brez pravnih učinkov. Za pravne posle, ki jih sklepata zakonca (62. člen ZZZDR), je namreč predpisana stroga obličnost (1. točka 47. člena ZN), saj morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla (48. člen ZN).
delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za poseben primer - kolizija interesov - razrešitev skrbnika za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - CSD - privolitev skrbnika
Ker tožnik v obravnavani zadevi toži CSD in so torej njegove koristi v tej pravdi v nasprotju s koristmi skrbnika, slednji zaradi kolizije interesov ne more biti več tožnikov skrbnik in se mu skladno z določilom 213. člena ZZZDR postavi skrbnik za poseben primer. Tega je dolžan skladno z 211. členom ZZZDR postaviti sam CSD, lahko pa ga določi tudi organ, pred katerim teče postopek, torej sodišče.
Poseg tretjega v obligacijsko razmerje je možen samo v primeru dvostranskega pravnega posla z neenakovrednimi dajatvami.
Pravna posledica uspešnega izpodbijanja je relativna neučinkovitost pravnega dejanja in na spremembo imetništva premoženja, ki je bilo predmet izpodbijanega pravnega dejanja, ne vpliva.