ZPP člen 253, 253/1, 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina zaradi smrti bližnjega – zdravniška napaka – izvedensko mnenje – postavitev drugega izvedenca – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – zaslišanje izvedencev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvo sodišče bi moralo zaslišati sodne izvedence na glavni obravnavi ter s tem pridobiti jasne odgovore na pripombe tožeče stranke oziroma na relevantna vprašanja v tej pravdi. Glede na ugotovljene okoliščine (do okužbe z EBV bi pri mld. N. zagotovo prišlo prej ali slej, pri bolezni XLP pa ta okužba vodi do bolnikove smrti, presaditev matičnih celic oziroma kostnega mozga je edini način ozdravitve bolezni XLP) odgovor izvedencev, da lečeči zdravniki niso bili dolžni ponuditi staršema mld. N. zdravljenja s transplantacijo (v tem primeru bi obstajale možnosti za preživetje mld. N., če ne bi prišlo do nobenih zapletov), ni prepričljiv. Najmanj kar je, bi moralo prvo sodišče od izvedencev terjati podrobno obrazložitev tega odgovora.
ZFPPIPP člen 399, 400. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris iz kazenske evidence - stanje kazenske evidence v času odločanja o predlogu za odpust obveznosti
Za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega sodišča je relevantno dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje izpodbijanega sklepa. Sodišče je izpodbijani sklep izdalo 13. 4. 2015 na podlagi predloga, ki ga je vložil predlagatelj 2. 2. 2015. Iz navedenega je razvidno, da je v času odločanja prvostopenjskega sodišča o predlogu dolžnika še vedno obstajala ovira za začetek postopka odpusta obveznosti, v posledici česar se izkaže odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga kot materialnopravno pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082006
ZPSPP člen 14, 15, 16. ZPP člen 318.
poslovni prostor – odstop od najemne pogodbe – smiselna uporaba določb OZ – zamudna sodba
Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih ureja primere, v katerih lahko najemnik odstopi od najemne pogodbe ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske roke. Gre torej za odstop od pogodbe in ne odpoved pogodbe. Odstop od pogodbe je enostranska izjava upnika (najemnika), s katero se pogodba brez sodne intervencije razdre. Ne drži, da bi bilo treba analogno uporabljati določbe iz ZPSPP, ki se nanašajo na sodno odpoved pogodbe, pač pa, glede na odsotnost drugačne ureditve, v konkretnem primeru glede odstopa pridejo v poštev splošna določila Obligacijskega zakonika o odstopu od pogodbe.
pravni interes za pritožbo – substitucijsko pooblastilo – separatni stroški – zloraba procesnih pravic – navedbe na prvem naroku za glavno obravnavo – taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov
Ker se z izpodbijanim sklepom obveznosti tožeči stranki ne nalagajo, odločitev pa tudi sicer ne vpliva na njen pravni položaj, je njena pritožba zavržena. Pravni interes je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe. Ker si tožeča stranka z uveljavljanjem kršitev, ki naj bi bile storjene v škodo odvetnika, svojega pravnega položaja ne more izboljšati, je njena pritožba nedovoljena.
V primeru, kot je obravnavani, ko se Pogodba v 6. členu sklicuje na Dogovor 2009, v tem pa je določeno, v katerih primerih in na kakšen način ga je mogoče spremeniti, posebna klavzula v Pogodbi (ki bi torej določala, da so zanjo upoštevne tudi vse morebitne spremembe), ni potrebna. Vnaprejšnje strinjanje s spremembami dogovora je konzumirano.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058677
ZST-1 člen 34, 34/1. ZIZ člen 15, 29b, 29b/3, 36. ZPP člen 116, 116/1.
izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - rok za plačilo sodne takse - zamuda roka - zamuda roka za plačilo sodne takse - nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - pravilnost vročitve plačilnega naloga - procesna predpostavka - pravno varstvo - sklep o umiku ugovora
Na podlagi 36. člena ZIZ je v izvršilnem postopku vrnitev v prejšnje stanje izrecno omejena na zamudo roka za pritožbo ali ugovor in ni dopustna tudi v primeru zamude roka za plačilo sodne takse.
Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, kot tudi v primeru, če se dolžnik z izpolnitvijo tretjega strinja. Pravna temelja za vstop v položaj upnika sta bodisi zakon bodisi pogodba. Kadar ima tretji za izpolnitev pravni interes, nanj preidejo vse upnikove pravice že na podlagi zakona; kadar pa takšnega pravnega interesa nima, ga je mogoče vzpostaviti na pogodbeni podlagi.
Zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, obložene s keramiko, same po sebi niso nevarna stvar, hoja pa njih pa ne nevarna dejavnost. Gre za vsakodnevno običajno dejavnost, iz katere ne izvira večja škodna nevarnost za okolico. Tudi, če stopnice zaradi mokrote postanejo spolzke in s tem njihova uporaba postane bolj rizična, to narave odgovornosti ne spremeni. O tem je stališče sodne prakse enotno.
Sodišče ni opravilo dokazne ocene skladno z 8. členom ZPP ter se ni opredelilo do bistvene okoliščine, ali je tožnik padel zaradi spolzkih stopnic, kar bi lahko predstavljalo podlago za odgovornost tožene stranke. Zavzeti pa bo moralo tudi stališče glede trditev o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Ta sicer ne more odgovarjati zgolj zato, ker naj bi T. opustila opozorilo na razlitje vodje ob zalivanju, kot neutemeljeno opozarja pritožba. Vendar pa so ostale neizčrpane tožbene trditve, da stopnice pred vhodom niso zgrajene v skladu z gradbenimi standardi, saj so obložene z okrasnimi ploščicami, ki so neprimerne za zunanje pohodne površine.
povrnitev škode – silobran – prekoračen silobran – sorazmernost napada in obrambe
Celovito in natančno ter ob upoštevanju vseh okoliščin primera ovrednoteno ravnanje strank tik pred izbruhom spora, uporabljenih sredstev vsake od strank v prepiru, sorazmernosti toženčeve reakcije in njegove morebitne malomarnosti, utemeljuje sklep o pravilnosti stališča sodbe, da ni šlo za prekoračen silobran.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - finančno stanje - likvidnostno stanje - postopek za uveljavitev oprostitve - predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - dvom o resničnosti navedb - preverjanje resničnosti navedb po uradni dolžnosti
Pritožnik v svojem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse blokade TRR ni zatrjeval. Po 4. odstavku 12. člena ZST-1 pa sodišče po uradni dolžnosti preveri le navedbe v predlogu oziroma izjavi o premoženjskem stanju, če v njihovo resničnost dvomi. Predpostavka za postopanje sodišča po citiranem določilu je torej prvenstveno navedba podatkov, šele če je z njimi sodišče seznanjeno, vanje lahko podvomi in jih posledično tudi preveri. Drugače povedano: že iz navedenega določila izhaja, da ni njegov namen ugotavljanje morebitnih nepopolnih podatkov, pač pa zgolj preverjanje njihove resničnosti, v kolikor upnik z njimi postreže.
neudeležba na naroku – predlog za preložitev naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
V primeru, ko sodišče predlogu za preložitev naroka ne ugodi, to ne pomeni, da pozneje stranka, ob ustrezni trditveni podlagi, ne bi mogla vložiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – družba z omejeno odgovornostjo – odškodninska odgovornost članov organa vodenje – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – višina škode – pogodbena zaveza zagotoviti zavarovanje terjatve
Verjetnost obstoja terjatve bi bila podana, če bi upnik verjetno izkazal, da je podana odškodninska odgovornost dolžnika za škodo, ki naj bi nastala upniku. Pri tem je treba opraviti preizkus verjetnosti obstoja vseh elementov odškodninske odgovornosti. To je protipravnosti ravnanja dolžnika, vzročne zveze med očitanimi kršitvami in škodo, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka. Domnevno nastala škoda, pa mora biti verjetno izkazana po temelju in višini.
sklep o dedovanju – zakoniti dediči – oporočni dediči – pravni interes za pritožbo
Vse nepremičnine je zapustnica dala oporočnim dedičem, oporoke pa so zakoniti dediči priznali kot pravno veljavne. Pritožnica zato ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje sklepa v tem delu.
ločitev zapuščine – pogoji – verjetnost obstoja terjatve do zapustnika
Smisel instituta ločitve zapuščine od dedičevega premoženja je v tem, da se zaščitijo zapustnikovi upniki pred upniki dedičev v primeru, ko so dediči prezadolženi. Iz teorije izhaja, da morajo upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, verjetno izkazati, da imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja nevarnost za njihove interese.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0064777
ZZZDR člen 128, 131c, 133. ZPP člen 226, 226/1, 226/3. ZOdvT tarifna številka 6002.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja – plačilo preživnine – plačilo preživnine za čas pred vložitvijo tožbe – verzija – nepotreben dokaz – konkretizacija priglašenih stroškov
Tožnica ni upravičena zahtevati plačila preživnine za nazaj, to jasno izhaja iz določbe 131c člena ZZZDR. Namen preživnine je zagotavljanje stroškov za tekoče potrebe preživninskega upravičenca. Višina preživnine je določena na podlagi ocene potreb, ki jih ima preživninski upravičenec. Uveljavljanje preživnine za nazaj je tako v nasprotju z njenim namenom.
Iz sodne prakse izhaja stališče, da je verzijski zahtevek utemeljen, če je imel tretji izdatke s preživljanjem drugega. Tožnica je imela možnost in pravico, da vloži preživninsko tožbo (131c člen ZZZDR), s katero bi zahtevala plačilo preživnine za naprej od trenutka, ko jo je toženec prenehal preživljati. Takrat je bila že polnoletna, tako da bi tožbo lahko vložila sama. Imela je vse možnosti, da bi s pravočasno vložitvijo tožbe uveljavljala preživnino za obdobje, ki je sedaj predmet verzijskega zahtevka. S predmetno tožbo želi tožnica popraviti svojo dosedanjo neaktivnost, za kar pa ji sodišče ne more nuditi pravnega varstva.
Preživnina predstavlja oceno potreb preživninskega upravičenca, verzija, ki izvira iz preživninske obveznosti, pa temelji na dejanskih in potrebnih izdatkih.
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12, 12/1. MEKUOP člen 3. URS člen 56, 56/1. KZ-1 člen 135, 135/1, 190, 190/1. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/7.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke – odvzem mladoletne osebe – zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe – zlonamernost – koristi otroka – stiki z otrokom
Pravnomočna sodna odločba, s katero so urejeni stiki otroka z njegovim roditeljem, ne pomeni absolutne pravne vrednote, temveč vrednoto, ki ima izjemoma lahko manjši pomen od druge, posebej tehtne pravne vrednote. Glede na posebno varstvo, ki so ga otroci deležni v državnem in mednarodnem pravu, so koristi otroka lahko taka vrednota, za katero ni mogoče izključiti možnosti pretehtanja nad pravnomočno sodno odločbo. Vendar volja otroka ni nujno istovetna z njegovo koristjo, zlasti dolgoročno. Državni organi zato niso dolžni brezpogojno upoštevati volje otroka, četudi jo je izrazil na jasen, nedvoumen način. Pomen in teža otrokove volje sta namreč odvisna zlasti od stopnje njegove zrelosti. Otroka v starosti od pet do sedem let in od dve do štiri leta sta še izrazito nezrela, zato njuna volja pravno ne more biti upoštevna. Posledično ni nobene potrebe po tehtanju njune sicer (jasno izražene) volje s pravnomočno sodno odločbo.
izvršba na nepremičnine - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršbe po predlogu - ugotovljena vrednost nepremičnine - izvršilni stroški - stroški nepremičninske izvršbe - vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino - terjatev
Določbo 180. člena ZIZ je treba razumeti tako, da je za odločitev o predlogu odločilno dejstvo, ali ugotovljena vrednost nepremičnine (vsaj) delno krije terjatev upnika, ki je predlagal izvršbo, pri čemer pa v terjatev ne spadajo stroški izvršilnega postopka. Takšna razlaga namreč izhaja iz jasne zakonske določbe 1. odstavka 180. člena ZIZ, pa tudi iz namena izvršilnega postopka, ki je v tem, da upnik pride do poplačila svoje terjatve. Za odločitev o predlogu tako ni pomembno, ali ugotovljena vrednost nepremičnine delno krije upnikove že priznane izvršilne stroške izvršbe.
Pri brazgotini (njena lega, barva, struktura in obseg) gre za takšno estetsko spremembo, ki objektivno predstavlja skaženost lažje stopnje. Ker je izvedenka izrecno ugotovila, da gre za vidno in trajno spremembo, je nesprejemljivo drugačno stališče sodišča prve stopnje, češ da brazgotina ni očitna in opazna na prvi pogled. Zadošča, da je koža na mestu opekline na tožničini levi goleni zaznavno drugačna kot na desni goleni. Odziv okolice (zgražanje, odbojnost ali gnus) ni pogoj za prisojo odškodnine. Ker sporna brazgotina predstavlja le estetsko motnjo in ne funkcionalne okvare, ni bistveno, da tožnice ne moti pri opravljanju njenih vsakdanjih ali delovnih obveznosti.
izbrisna tožba – ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice – zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Ker so bili toženci ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb v dobri veri kot odločilnim momentom, saj sklenitev aneksa in vpis v zemljiško knjigo v letu 2004 pomenita le realizacijo njihove preje pridobljene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter izročitev v posest in plačilo uporabnine.