ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0083167
OZ člen 131. ZCes-1 člen 5, 5/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
povzročitev škode – stroški zaradi zapore ceste – nevarna gradnja – prepoved ogrožanja varne uporabe javne ceste – protipravno ravnanje – opustitev ustreznih del na nevarni zgradbi – krivdna odškodninska odgovornost – pasivna legitimacija – povzročitelj nevarnega mesta – vmesna sodba
Prvi toženec je povzročitelj nevarnega mesta na cesti, s tem pa je podana tudi njegova pasivna legitimacija, ki je vezana na povzročitelja nevarnega mesta in ne na zemljiškoknjižnega lastnika. Prvi toženec kot posestnik hiše (zaradi katere so nastali stroški), zanjo ni skrbel, zaradi česar je bilo nevarno hoditi in voziti po cesti in je bilo treba postaviti zaporo.
ZOdvT člen 7, 14, 14/2. ZPP člen 5, 7, 155, 212, 214, 214/1, 214/2, 358.
priznana dejstva - neprerekanje dejstev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - substanciranje trditvene in dokazne podlage - dokazno breme - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - nagrada za postopek - vštevanje nagrade za postopek v novem postopku - potrebnost stroškov
Takšni zaključki sodišča prve stopnje niso pravilni, saj tožnica zatrjevanj toženke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da je račune poravnala s kompenzacijami in nakazili, ni prerekala. Glede na to bi moralo sodišče v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP navedbe toženke o plačilu računov šteti za priznane. V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP bi lahko odredilo dokazovanje priznanih dejstev le, v kolikor bi menilo, da gre za nedovoljeno razpolaganje tožnice (primerjaj tretji odstavek 3. člena ZPP). Ker v obravnavani zadevi ni šlo za takšno situacijo, je sodišče prve stopnje toženki nepravilno naložilo breme dokazovanja priznanih dejstev.
pravdni stroški - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - del pravdnih stroškov - potrebni stroški - spor majhne vrednosti - paricijski rok - rok za izpolnitev obveznosti - sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
Strokovno mnenje je bilo potrebno, da je tožeča stranka lahko zaključila, da do prometne nesreče ni prišlo na način, kot so ga tožene stranke prijavile, sicer v tožbi ne bi mogla navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek. Stroški za izdelavo strokovnega mnenja so bili zato za pravdo potrebni in bi jih sodišče tožeči stranki moralo priznati. Stroški pred pravdo izdelanega izvedenskega mnenja, v kolikor je bilo to potrebno, so del pravdnih stroškov.
zastopanje stranke - izbrani pooblaščenec - pravica do svobodne izbire zastopnika - mandatna pogodba - nezakonito dajanje pravne pomoči - zakotno pisaštvo - zakonski pogoji glede pooblaščencev pred okrajnim sodiščem
S tem, ko okrajno sodišče ni dopustilo zastopanja tožnika po izbranem pooblaščencu (zaradi klavzule v mandatni pogodbi o plačilu 300 EUR v primeru uspeha v pravdi), je poseglo v njegovo pravico do svobodne izbire zastopnika, za kar pa v okviru preizkusa pooblastila po uradni dolžnosti nima pristojnosti. Iz mandatne pogodbe ne izhaja, da bi se pooblaščenec ukvarjal z nezakonitim dajanjem pravne pomoči, kar bi predstavljalo kaznivo dejanje po 254. členu KZ-1.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082537
OZ člen 356, 365, 366, 366/2, 367. ZIZ člen 270, 270/1. ZIP člen 251c, ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - zapadlost terjatve - pretrganje zastaranja - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - zapisnik o sporazumu strank - moč sodne poravnave - izvršilni naslov - nov predlog za izvršbo za nezapadle obroke - res transacta - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlog za izvršbo je bil delno zavržen zato, ker del obrokov še ni zapadel do vložitve predloga. Ker se zapadlost in izvršljivost terjatve tičeta stvari same, izjema iz 367. člena OZ ni podana, to pa pomeni, da zavržen predlog za izvršbo teka zastaranja ni pretrgal.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima po določbi 251.c člena ZIP podpisani zapisnik o sporazumu strank iz prvega odstavka tega člena moč sodne poravnave. To pomeni, da tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom, zato bi lahko za nezapadle obroke vložila kvečjemu nov predlog za izvršbo, ne more še enkrat terjati vsebinske odločitve glede terjatve, za katero že razpolaga z izvršilnim naslovom na podlagi res transacta.
povrnitev škode – silobran – prekoračen silobran – sorazmernost napada in obrambe
Celovito in natančno ter ob upoštevanju vseh okoliščin primera ovrednoteno ravnanje strank tik pred izbruhom spora, uporabljenih sredstev vsake od strank v prepiru, sorazmernosti toženčeve reakcije in njegove morebitne malomarnosti, utemeljuje sklep o pravilnosti stališča sodbe, da ni šlo za prekoračen silobran.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082580
ZD člen 28, 110, 111. OZ člen 550, 551.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - položaj izročenega premoženja - pridržanje pravic ob izročitvi - domneva o obstoju darila - izračun nujnega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - napotitev na pravdo
Pogodba z dne 14. 12. 1998, v zvezi s katero je zapuščinsko sodišče pritožnika napotilo na pravdo, je poimenovana kot izročilna pogodba. Poleg so bili njeni podpisniki (pogodbeniki) zgolj pritožnik in njegova (sedaj pokojna) starša, ne pa tudi njegov brat (nujni dedič). Ti dve okoliščini pa povsem zadostujeta za uporabo zakonske domneve iz 1. odstavka 550. člena OZ oziroma v relevantnem obdobju 1. odstavka 110. člena ZD (v skladu s katero se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili potomcem izročeni (preneseni na podlagi izročilne pogodbe), za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem). To domnevo (o obstoju darila) je seveda moč izpodbiti, a bo to moral (po sami naravi stvari) v pravdnem postopku doseči pritožnik.
V skladu z nekdanjim 111. členom ZD (kot tudi sedaj veljavnim sedaj 551. členom OZ) lahko namreč z izročilno pogodbo izročitelj pridrži zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. To pomeni, da pridržanje (oziroma izgovor) določenih pravic ob izročitvi, ni razlog za zaključek, da imamo samo zato opravka s pogodbo o preužitku. Kakšna je njena prava narava, je v prvi vrsti odvisno od namena, ki so ga sopogodbeniki imeli ob njeni sklenitvi. To pa je med dedičema v konkretnem primeru sporno.
Za izračun nujnega deleža je potrebno upoštevaje 28. člen ZD najprej ugotoviti vrednost zapuščine. V skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena se pri tem ugotavljanju upošteva tudi vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Že za samo ugotovitev velikosti (vrednosti) nujnega deleža (kar je podlaga za uveljavljanje njegovega morebitnega prikrajšanja oziroma posledičnega postopanja v skladu s 34. členom ZD) je torej potrebno ugotoviti vrednost zapuščine, prav zato pa tudi, ali premoženje, ki ga je pritožnik pridobil na podlagi pogodbe z dne 14. 12. 1998, predstavlja darilo.
razlastitev - odškodnina po tržni vrednosti nepremičnine - strošek prodaje - prodaja preostale nepremičnine zaradi razlastitve dela nepremičnine - zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine
Odškodnina lastniku razlaščene nepremičnine se določi po njeni tržni vrednosti.
Strošek prodaje, če lastnik razlaščene nepremičnine te prodaje ne dokaže niti ne zatrjuje, ne predstavlja zmanjšanja vrednosti preostale nepremičnine.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0083166
SPZ člen 88. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/8, 339/2-8, 354, 354/1.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedensko mnenje – obrazložene pripombe na izvedensko mnenje – dvom v pravilnost in popolnost mnenja – pravica do izjave – kršitev pravice do izjave – ponovitev dokazovanja z izvedencem – postavitev drugega izvedenca
Sklep ne odgovori na obsežne argumentirane pripombe nasprotnih udeležencev, podprte s projektom izvedbe priključka na javno cesto. Še več, navedenih pripomb prvostopenjsko sodišče ni niti poslalo v strokovno preveritev (v postopku) postavljenemu izvedencu, niti ni postavilo drugega izvedenca, kot so predlagali nasprotni udeleženci.
vrnitev zaseženega vozila – ugotovitev lastništva vozila – odškodnina – povrnitev premoženjske škode – odgovornost države – ravnanje policije – opustitev dolžne skrbnosti – vzročna zveza – zavarovana odgovornost – direktna tožba – solidarna odgovornost
Solidarna obveznost toženke bi prenehala šele, ko bi jo solidarni dolžnik izpolnil v celoti, toženka pa ni niti podala zadostnih trditev glede prenehanja njene (solidarne) obveznosti.
sklenitev dednega dogovora - razdelitev zapuščine - izločitve iz zapustnikovega premoženja - zahtevek za izločitev v korist potomcev - pravna narava zahtevka - časovno uveljavljanje zahtevka - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - pritožbene novote
Pritožnik je podpisal dedni dogovor, s katerim je bila razdeljena vsa zapuščina. Kljub neenotnemu stališču sodne prakse, ali so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote in v katerih primerih, ter kljub pritožbenemu stališču, da ima zahtevek po 32. členu ZD dednopravne elemente in ga lahko dedič uveljavlja vse do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, ob enotnem stališču sodne prakse, da dednega dogovora v pritožbenem postopku ni mogoče razveljaviti, ter ob dejstvu, da pritožnik ne trdi, da bi ga izpodbijal s tožbo v pravdnem postopku, v razdelitev na način, ki je zajeta v dednem dogovoru, ki je povzet v sklep o dedovanju, ni več mogoče poseči.
Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni - in še manj nujni - sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ker je materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen in je posledično tudi odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov lahko različna.
Sodna poravnava, čeprav se sklepa v postopku pred sodiščem, ni sodna odločba, ampak je po svoji pravni naravi pogodba, resda z učinkom pravnomočnosti in izvršljivosti. Sodna poravnava zato veže tako udeležence postopka kot sodišče. Izpodbijati jo je mogoče samo s predpisanimi pravnimi sredstvi, zlasti ne s popravnim sklepom in na način, kot je predlagala pritožnica.
Dejstvo, da poravnave glede stanovanja v K. ni mogoče neposredno izvršiti v zemljiški knjigi, ni zakonski razlog za popravek poravnave. Sicer pa pritožnica posledic svoje premajhne skrbnosti ne more prevaliti na sodišče. Če so bili ob sklepanju sodne poravnave res že znani vsi zemljiškoknjižni podatki za vknjižbo njene solastninske pravice, bi morala drugima dvema udeležencema postopka in sodišču predlagati, da se ti podatki vključijo v sodno poravnavo.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064730
URS člen 158. OZ člen 190, 299.
skupno premoženje zakoncev – civilna delitev skupnega premoženja – uničenje stvari – denar kot generična stvar – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – dajatveni zahtevek
Da znesek 130.000,00 DEM sodi v skupno premoženje pravdnih strank in da sta njuna deleža na skupnem premoženju enaka, je ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Odločitev ima za to pravdo pomen pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju in veže sodišče in obe stranki. Toženec zato v tem postopku ne more več dokazovati, da znesek 130.000,00 DEM ne sodi v skupno premoženje.
Dejansko gre v obravnavani zadevi za civilno delitev skupnega premoženja. Zaradi posebnih okoliščin je ta možna po ustaljeni sodni praksi tudi v pravdnem postopku z dajatvenim zahtevkom. Posebne okoliščine, ki to opravičujejo, so v tem, da sta pravdni stranki s pretežnim delom skupnega premoženja že razpolagali. Čeprav je zahtevek v tej pravdi dajatveni, gre za stvarnopravni spor, ki ima podlago v določilih ZZZDR o skupnem premoženju zakoncev. Ne gre torej za neupravičeno obogatitev.
Ni mogoče mimo dejstva, da je bilo izvedensko mnenje, skladno z napotilom sodišča, izdelano. Vročeno je bilo tudi strankama. Nesprejemljivo je zato postopanje sodišča prve stopnje, ki obravnavanje tega dokaza na naroku odklanja. Ni res, da je sodišče izvedbo tega dokaza opustilo, kajti izvedensko mnenje je bilo izdelano in pisno mnenje je sestavni del listinskega gradiva. Pritožba utemeljeno opozarja na novejšo sodno prakso, ki v primeru, ko pisno izvedensko mnenje zadošča, njegovo dopolnjevanje z ustnim podajanjem mnenja ni potrebno; kljub temu, da se izvedensko mnenje primarno podaja ustno. Če je podano izvedensko mnenje celovito, popolno, jasno, ga torej ni potrebno dopolnjevati. V tem primeru sodišče prve stopnje nima razlogov, da ga odklanja in nanj ne opre svoje določitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA
VSL0083696
EZ člen 76. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 53, 54, 105.
odstop od pogodbe – ustavitev dobave električne energije – nujna oskrba – dokazila glede upravičenosti do nujne oskrbe – odškodninska odgovornost dobavitelja električne energije
76. člen EZ dopušča tudi popolno ustavitev dobave električne energije. Le v primeru, da bi popolna ustavitev ogrozila življenje in zdravje odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo, sistemski operater ne sme ustaviti dobave energije pod količino, ki je glede na okoliščine (letni čas, bivalne razmere, kraj prebivanja, premoženjsko stanje ...) nujno potrebna, da se takšno ogrožanje prepreči. O tem pa ne odloča po uradni dolžnosti.
ZPP člen 253, 253/1, 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina zaradi smrti bližnjega – zdravniška napaka – izvedensko mnenje – postavitev drugega izvedenca – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – zaslišanje izvedencev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvo sodišče bi moralo zaslišati sodne izvedence na glavni obravnavi ter s tem pridobiti jasne odgovore na pripombe tožeče stranke oziroma na relevantna vprašanja v tej pravdi. Glede na ugotovljene okoliščine (do okužbe z EBV bi pri mld. N. zagotovo prišlo prej ali slej, pri bolezni XLP pa ta okužba vodi do bolnikove smrti, presaditev matičnih celic oziroma kostnega mozga je edini način ozdravitve bolezni XLP) odgovor izvedencev, da lečeči zdravniki niso bili dolžni ponuditi staršema mld. N. zdravljenja s transplantacijo (v tem primeru bi obstajale možnosti za preživetje mld. N., če ne bi prišlo do nobenih zapletov), ni prepričljiv. Najmanj kar je, bi moralo prvo sodišče od izvedencev terjati podrobno obrazložitev tega odgovora.
pacta sunt servanda – darilna pogodba – solastniški del na nepremičnini – točno določen del nepremičnine – predmet odločanja v postopku delitve solastnine – onemogočanje delitve v naravi – dopusten namen pogodbenih strank – ničnost – tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti
Zakonske podlage, ki bi solastniku prepovedala razpolagati s svojim solastniškim deležem, pa čeprav je predmet solastnine v postopku delitve, ni. Uvodne pogodbene ugotovitve, da se prenaša točno določen del nepremičnine (4. etaža hiše), erga omnes nimajo nikakršnega učinka (nezmožnost izpolnitve te uvodne pogodbene določbe je stvar inter partes in ustvarja zahtevke le med njima), zato tožnik z zahtevkom na ničnost darilne pogodbe iz tega razloga ne more uspeti. Ker solastnik lahko prosto razpolaga s svojim solastniškim deležem, kar je s sporno pogodbo storil tudi prvi toženec, tako ravnanje (ki ima zakonsko oporo in ne nasprotuje nobenemu prisilnemu predpisu) ne nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
Toženka kot prodajalka je tožniku kot kupcu v pogodbi o prodaji solastniškega deleža že izstavila za vknjižbo ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, zato slednji od nje ne more uspeti s tožbo na izstavitev nove intabulacijske klavzule.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082006
ZPSPP člen 14, 15, 16. ZPP člen 318.
poslovni prostor – odstop od najemne pogodbe – smiselna uporaba določb OZ – zamudna sodba
Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih ureja primere, v katerih lahko najemnik odstopi od najemne pogodbe ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske roke. Gre torej za odstop od pogodbe in ne odpoved pogodbe. Odstop od pogodbe je enostranska izjava upnika (najemnika), s katero se pogodba brez sodne intervencije razdre. Ne drži, da bi bilo treba analogno uporabljati določbe iz ZPSPP, ki se nanašajo na sodno odpoved pogodbe, pač pa, glede na odsotnost drugačne ureditve, v konkretnem primeru glede odstopa pridejo v poštev splošna določila Obligacijskega zakonika o odstopu od pogodbe.