premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – premoženje ob razpadu zakonske zveze – načelo enotnosti skupnega premoženja – nedovoljeno razpolaganje enega zakonca – razpolaganje brez soglasja drugega – odsvojitev stvari pred pravdo – obligacijski zahtevek
Skupno premoženje zakoncev je le tisto, kar je ob razpadu zakonske zveze še obstajalo.
Če je šlo za nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem, drugi zakonec lahko uveljavlja obligacijski zahtevek, ki pa ima stvarnopravno podlago.
ZPP člen 253, 253/1, 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina zaradi smrti bližnjega – zdravniška napaka – izvedensko mnenje – postavitev drugega izvedenca – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – zaslišanje izvedencev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvo sodišče bi moralo zaslišati sodne izvedence na glavni obravnavi ter s tem pridobiti jasne odgovore na pripombe tožeče stranke oziroma na relevantna vprašanja v tej pravdi. Glede na ugotovljene okoliščine (do okužbe z EBV bi pri mld. N. zagotovo prišlo prej ali slej, pri bolezni XLP pa ta okužba vodi do bolnikove smrti, presaditev matičnih celic oziroma kostnega mozga je edini način ozdravitve bolezni XLP) odgovor izvedencev, da lečeči zdravniki niso bili dolžni ponuditi staršema mld. N. zdravljenja s transplantacijo (v tem primeru bi obstajale možnosti za preživetje mld. N., če ne bi prišlo do nobenih zapletov), ni prepričljiv. Najmanj kar je, bi moralo prvo sodišče od izvedencev terjati podrobno obrazložitev tega odgovora.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – družba z omejeno odgovornostjo – odškodninska odgovornost članov organa vodenje – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – višina škode – pogodbena zaveza zagotoviti zavarovanje terjatve
Verjetnost obstoja terjatve bi bila podana, če bi upnik verjetno izkazal, da je podana odškodninska odgovornost dolžnika za škodo, ki naj bi nastala upniku. Pri tem je treba opraviti preizkus verjetnosti obstoja vseh elementov odškodninske odgovornosti. To je protipravnosti ravnanja dolžnika, vzročne zveze med očitanimi kršitvami in škodo, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka. Domnevno nastala škoda, pa mora biti verjetno izkazana po temelju in višini.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082547
OZ člen 131, 131/1. ZOR člen 154, 154/1.
plačilo odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine zaradi posega v nepremičnino z izgradnjo javne infrastrukture - protipravno ravnanje - poseg brez soglasja - denarno nadomestilo - upravno dovoljenje - poseg v lastninsko pravico - stvarnopravna podlaga posega v lastninsko pravico brez soglasja - javna korist - ugovor pasivne legitimacije - investitor izgradnje - ustanovitev neprave služnosti - sklenitev pogodbe - volja strank
Ob ugotovitvah, da je bil poseg tožene stranke v nepremičnino tožeče stranke zaradi postavitve javne infrastrukture opravljen brez soglasja tožeče stranke in plačila odškodnine, do ustanovitve služnosti v javno korist s pravnim poslom ni prišlo. Za sklenitev pogodbe manjka že osnovna predpostavka – soglasje volj strank (zavezovalni pravni posel). Vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo pa ni bil niti zatrjevan niti dokazan. Soglasje tožnika izvajalcem za posamezne odmike od načrta (premike jaškov, na kar nakazuje pritožba, ko se sklicuje na izjavi prič), ne more nadomestiti soglasja za sam poseg postavitve javne infrastrukture na nepremičnine tožeče stranke. Sicer pa so navedbe pritožnice v tej smeri, da je bilo s strani izvajalcev del pridobljeno ustno soglasje, tudi prepozna in neupoštevna pritožbena novota.
Ker je tožena stranka kot investitor nesporno opravila poseg brez pravne podlage, je bilo njeno ravnanje nedopustno.
povrnitev škode – silobran – prekoračen silobran – sorazmernost napada in obrambe
Celovito in natančno ter ob upoštevanju vseh okoliščin primera ovrednoteno ravnanje strank tik pred izbruhom spora, uporabljenih sredstev vsake od strank v prepiru, sorazmernosti toženčeve reakcije in njegove morebitne malomarnosti, utemeljuje sklep o pravilnosti stališča sodbe, da ni šlo za prekoračen silobran.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082006
ZPSPP člen 14, 15, 16. ZPP člen 318.
poslovni prostor – odstop od najemne pogodbe – smiselna uporaba določb OZ – zamudna sodba
Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih ureja primere, v katerih lahko najemnik odstopi od najemne pogodbe ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske roke. Gre torej za odstop od pogodbe in ne odpoved pogodbe. Odstop od pogodbe je enostranska izjava upnika (najemnika), s katero se pogodba brez sodne intervencije razdre. Ne drži, da bi bilo treba analogno uporabljati določbe iz ZPSPP, ki se nanašajo na sodno odpoved pogodbe, pač pa, glede na odsotnost drugačne ureditve, v konkretnem primeru glede odstopa pridejo v poštev splošna določila Obligacijskega zakonika o odstopu od pogodbe.
dokazovanje – dokazovanje z izvedencem – izvedenec cestno-prometne stroke – izvedenec medicinske stroke – prometna nezgoda – nateg vratnih mišic – vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – velika verjetnost – prepričanje
Sodišče je utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke, saj je bila na podlagi izvedenih dokazov izključena vzročna zveza med delovanjem zavarovanke tožene stranke in zatrjevano posledico. Sicer pa bi izvedenec medicinske stroke lahko podal mnenje zgolj na podlagi anamneze, torej navedb tožnikov. Splošno znano pa je, da poškodbe, kot jih zatrjujeta tožnika (zvin in nateg vratne hrbtenice), v veliki večini, zlasti, če ne gre za hujše primere, ni mogoče objektivno ugotoviti z medicinsko diagnostičnimi postopki. Zdravnik postavi diagnozo praviloma zgolj na podlagi navedb oškodovancev, ki pa jih kot zdravnik mora sprejeti. Tudi izvedenec medicinske stroke bi lahko svoje mnenje gradil le na podlagi izjav oškodovancev in medicinske dokumentacije, ki pa je prav tako s strani zdravnika zapisana izjava oškodovanca. V skladu z 215. členom ZPP pa mora sodišče zanesljivo ugotoviti odločilna dejstva. Izvedenec bi moral z gotovostjo ali vsaj veliko verjetnostjo ugotoviti poškodbe, ki so zatrjevane, a to ne bi bilo možno.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064730
URS člen 158. OZ člen 190, 299.
skupno premoženje zakoncev – civilna delitev skupnega premoženja – uničenje stvari – denar kot generična stvar – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – dajatveni zahtevek
Da znesek 130.000,00 DEM sodi v skupno premoženje pravdnih strank in da sta njuna deleža na skupnem premoženju enaka, je ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Odločitev ima za to pravdo pomen pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju in veže sodišče in obe stranki. Toženec zato v tem postopku ne more več dokazovati, da znesek 130.000,00 DEM ne sodi v skupno premoženje.
Dejansko gre v obravnavani zadevi za civilno delitev skupnega premoženja. Zaradi posebnih okoliščin je ta možna po ustaljeni sodni praksi tudi v pravdnem postopku z dajatvenim zahtevkom. Posebne okoliščine, ki to opravičujejo, so v tem, da sta pravdni stranki s pretežnim delom skupnega premoženja že razpolagali. Čeprav je zahtevek v tej pravdi dajatveni, gre za stvarnopravni spor, ki ima podlago v določilih ZZZDR o skupnem premoženju zakoncev. Ne gre torej za neupravičeno obogatitev.
dogovor o poravnavi obveznosti - (ne)sklenitev pogodbe o prenovitvi obveznosti - sporazum o prestrukturiranju - učinki prenovitve - višina terjatve - obresti
Sporazum o prestrukturiranju ni bil sklenjen, pri čemer bi moralo biti prestrukturiranje (da bi bilo mogoče govoriti o učinkih prenovitve obveznosti) izvedeno v dveh korakih. Prvi korak bi zajemal sklenitev okvirnega sporazuma, do česar ni prišlo, saj pravdni stranki v pogajanjih nista dosegli soglasja o njegovi vsebini, šele na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma pa bi lahko prišlo do „podaljšanja“ posojilnih pogodb (očitno rokov vračil), kot drugi korak. S tem, ko je prvo sodišče ugotovilo, da okvirni sporazum ni bil sklenjen, je konkludentno pojasnilo tudi, da „dogovor o mirovanju kreditov“ sploh ni bil relevanten, ker bi moral biti (zato, da bi sprememba rokov zapadlosti učinkovala) sestavni del okvirnega sporazuma (iz katerega bi po ugotovitvah prvega sodišča moralo biti razvidno, kakšen je sporazum strank o rešitvi zadeve in kakšna naj bi bila vsebina poravnave, kar že po naravi stvari zajema tudi morebiten dogovor o spremembi rokov zapadlosti oziroma plačil obveznosti), do sklenitve tega okvirnega sporazuma pa ni prišlo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070870
SPZ člen 47, 47/1, 47/3, 266, 266/1.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – gradnja čez mejo nepremičnine – obstoj pravic – javna dražba – izvršilni postopek – izročitev nepremičnine
SPZ ureja le pridobitev lastninske pravice za obdobje po njegovi uveljavitvi, v stvarne pravice, pridobljene pred njegovo uveljavitvijo, pa ne posega. Le-te so z uveljavitvijo SPZ ostale v veljavi, zgolj njihova vsebina se presoja skladno s pozitivno zakonodajo, kot to določa 1. odstavek 266. člena SPZ. Ker je bil prizidek zgrajen v letu 1997, 47. člen SPZ pa ureja le enega od načinov pridobitve lastninske pravice, ne pa vsebine že pridobljene pravice, ta za odločitev o pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0083166
SPZ člen 88. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/8, 339/2-8, 354, 354/1.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedensko mnenje – obrazložene pripombe na izvedensko mnenje – dvom v pravilnost in popolnost mnenja – pravica do izjave – kršitev pravice do izjave – ponovitev dokazovanja z izvedencem – postavitev drugega izvedenca
Sklep ne odgovori na obsežne argumentirane pripombe nasprotnih udeležencev, podprte s projektom izvedbe priključka na javno cesto. Še več, navedenih pripomb prvostopenjsko sodišče ni niti poslalo v strokovno preveritev (v postopku) postavljenemu izvedencu, niti ni postavilo drugega izvedenca, kot so predlagali nasprotni udeleženci.
ugovor zoper plačilni nalog - dopustni razlogi - predlog za oprostitev - nastanek taksne obveznosti
Pritožnik je že v ugovoru zoper plačilni nalog zatrjeval, da je sodišče prve stopnje takso odmerilo napačno in v nasprotju z določbami ZST-1, vendar je napačno odmero utemeljeval s preuranjenostjo izdaje plačilnega naloga, ker o njegovem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse (podanem že v pritožbi, za katero je sodišče pritožniku plačilni nalog že izdalo), še ni odločalo in ne iz razloga, da je bila sodna taksa po višini napačno odmerjena. Da gre pri dopustnem ugovoru po prvem odstavku 34. a člena ZST-1 iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, zgolj za vprašanje pravilne odmere višine sodne takse, izhaja tudi iz drugega in tretjega odstavka 34. a člena ZST-1. Pritožnik torej ni uveljavljal dopustnih ugovornih razlogov zoper izdani plačilni nalog.
Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, kot tudi v primeru, če se dolžnik z izpolnitvijo tretjega strinja. Pravna temelja za vstop v položaj upnika sta bodisi zakon bodisi pogodba. Kadar ima tretji za izpolnitev pravni interes, nanj preidejo vse upnikove pravice že na podlagi zakona; kadar pa takšnega pravnega interesa nima, ga je mogoče vzpostaviti na pogodbeni podlagi.
sklenitev dednega dogovora - razdelitev zapuščine - izločitve iz zapustnikovega premoženja - zahtevek za izločitev v korist potomcev - pravna narava zahtevka - časovno uveljavljanje zahtevka - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - pritožbene novote
Pritožnik je podpisal dedni dogovor, s katerim je bila razdeljena vsa zapuščina. Kljub neenotnemu stališču sodne prakse, ali so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote in v katerih primerih, ter kljub pritožbenemu stališču, da ima zahtevek po 32. členu ZD dednopravne elemente in ga lahko dedič uveljavlja vse do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, ob enotnem stališču sodne prakse, da dednega dogovora v pritožbenem postopku ni mogoče razveljaviti, ter ob dejstvu, da pritožnik ne trdi, da bi ga izpodbijal s tožbo v pravdnem postopku, v razdelitev na način, ki je zajeta v dednem dogovoru, ki je povzet v sklep o dedovanju, ni več mogoče poseči.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053486
ZPP člen 141a, 141a/1, 149, 149/1, 224, 224/1, 337, 337/1. OZ člen 6, 6/2.
vročilnica – vročanje pisanj – vročanje po elektronski poti – varen elektronski predal – vročilnica kot javna listina – vsebina vročilnice – zapis vsebine pošiljke – napaka pri vročanju – skrben pregled vsebine pošiljke – skrbnost – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – nedovoljene pritožbene novote
Pri elektronskem vročanju je elektronsko obvestilo naslovniku, da je prejel določeno sodno pisanje (denimo obvestilo z dne 7. 11. 2014, ki ga pritožnik prilaga pritožbi), mogoče primerjati z ovojnico prispelega klasičnega pisma. Tudi tako obvestilo vsebuje zapis vsebine sodnega pisanja in tako naslovniku omogoča, da preveri, ali je v njegovem varnem elektronskem predalu prav tisto pisanje, ki je v elektronskem sporočilu navedeno kot vsebina prispelega pisma. V predmetni zadevi, kot je bilo navedeno zgoraj, iz elektronskega sporočila z dne 7. 11. 2014 izhaja, da je sodišče naslovnici poslalo tri dokumente, med njimi tudi sklep z dne 6. 11. 2014. Če v varen elektronski predal pooblaščenke dolžnika po poteku 15 dni niso bili vloženi vsi trije dokumenti, bi moral dolžnik to kršitev grajati takoj.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064727
SZ-1 člen 53, 53/4. ZIZ člen 270, 270/3. ZPP člen 286b.
pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe o upravljanju – spremembe v lastništvu stanovanj – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Kasnejše spremembe v lastništvu stanovanj ne morejo vplivati na veljavnost pogodbe o upravljanju, saj pogodba učinkuje tudi proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
razlastitev - odškodnina po tržni vrednosti nepremičnine - strošek prodaje - prodaja preostale nepremičnine zaradi razlastitve dela nepremičnine - zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine
Odškodnina lastniku razlaščene nepremičnine se določi po njeni tržni vrednosti.
Strošek prodaje, če lastnik razlaščene nepremičnine te prodaje ne dokaže niti ne zatrjuje, ne predstavlja zmanjšanja vrednosti preostale nepremičnine.
Zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, obložene s keramiko, same po sebi niso nevarna stvar, hoja pa njih pa ne nevarna dejavnost. Gre za vsakodnevno običajno dejavnost, iz katere ne izvira večja škodna nevarnost za okolico. Tudi, če stopnice zaradi mokrote postanejo spolzke in s tem njihova uporaba postane bolj rizična, to narave odgovornosti ne spremeni. O tem je stališče sodne prakse enotno.
Sodišče ni opravilo dokazne ocene skladno z 8. členom ZPP ter se ni opredelilo do bistvene okoliščine, ali je tožnik padel zaradi spolzkih stopnic, kar bi lahko predstavljalo podlago za odgovornost tožene stranke. Zavzeti pa bo moralo tudi stališče glede trditev o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Ta sicer ne more odgovarjati zgolj zato, ker naj bi T. opustila opozorilo na razlitje vodje ob zalivanju, kot neutemeljeno opozarja pritožba. Vendar pa so ostale neizčrpane tožbene trditve, da stopnice pred vhodom niso zgrajene v skladu z gradbenimi standardi, saj so obložene z okrasnimi ploščicami, ki so neprimerne za zunanje pohodne površine.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0064777
ZZZDR člen 128, 131c, 133. ZPP člen 226, 226/1, 226/3. ZOdvT tarifna številka 6002.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja – plačilo preživnine – plačilo preživnine za čas pred vložitvijo tožbe – verzija – nepotreben dokaz – konkretizacija priglašenih stroškov
Tožnica ni upravičena zahtevati plačila preživnine za nazaj, to jasno izhaja iz določbe 131c člena ZZZDR. Namen preživnine je zagotavljanje stroškov za tekoče potrebe preživninskega upravičenca. Višina preživnine je določena na podlagi ocene potreb, ki jih ima preživninski upravičenec. Uveljavljanje preživnine za nazaj je tako v nasprotju z njenim namenom.
Iz sodne prakse izhaja stališče, da je verzijski zahtevek utemeljen, če je imel tretji izdatke s preživljanjem drugega. Tožnica je imela možnost in pravico, da vloži preživninsko tožbo (131c člen ZZZDR), s katero bi zahtevala plačilo preživnine za naprej od trenutka, ko jo je toženec prenehal preživljati. Takrat je bila že polnoletna, tako da bi tožbo lahko vložila sama. Imela je vse možnosti, da bi s pravočasno vložitvijo tožbe uveljavljala preživnino za obdobje, ki je sedaj predmet verzijskega zahtevka. S predmetno tožbo želi tožnica popraviti svojo dosedanjo neaktivnost, za kar pa ji sodišče ne more nuditi pravnega varstva.
Preživnina predstavlja oceno potreb preživninskega upravičenca, verzija, ki izvira iz preživninske obveznosti, pa temelji na dejanskih in potrebnih izdatkih.