DENACIONALIZACIJA – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083188
ZDen člen 19, 19-3, 32, 32/1, 32/2, 44. ZSKZ člen 14, 14/3. ZPP člen 2, 2/1. ZNP člen 21.
vrnitev premoženja – oblike vrnitve – vrnitev nepremičnin v naravi – ovire za vrnitev v naravi – naravna vrednota – krajinski park – odškodnina – nesubstanciran predlog – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja – nepravdni postopek, ki se začne na predlog – vezanost na zahtevek stranke – trditveno in dokazno breme
Da bi sodišče lahko ugotovilo (in posledično odločilo), kateri konkretno del parcele se lahko vrne v naravi (in kateri ne, ker na primer po delu poteka poteka javna pot), je predhodno potrebno parcelo razparcelirati, t. j. natančno določiti parcelne meje upoštevajoč relevantne trditve udeležencev glede poteka mej(e), kar v obravnavani zadevi zaradi pomanjkljivega trditvenega in dokaznega gradiva ni bilo mogoče (kljub pozivu predlagateljem, da predlog konkretizirajo).
zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - zapornik je pogoltnil nož in vilice - neustrezno ravnanje osebja zavoda - nudenje oskrbe - protipravno ravnanje - zastaranje odškodninske terjatve za povzročeno škodo - začetek teka zastaralnega roka
Zavarovalna pogodba o zavarovanju odgovornosti med prvo toženo in drugo toženo stranko ne krije tožniku nastale škode. Ta namreč ni posledica nenadnega in presenetljivega dogodka, ki bi izviral iz dejavnosti ZPKZ.
Po določilu 1. odstavka 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, od kar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, kar glede na ustaljeno sodno prakso pomeni, da zastaranje začne teči, ko bi oškodovanec glede na vse okoliščine primera mogel ob običajni skrbnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
vsebinsko spreminjanje že sprejete stroškovne odločitve - pristojnost višjega sodišča - povrnitev nepremoženjske škode - odmera pravične denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenzivnost in trajanje telesnih bolečin - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Ne 163. člen in ne katerikoli drug člen ZPP sodišču prve stopnje ne podeljuje upravičenja, da (vsebinsko) spremeni svojo prej (v okviru sodbe) sprejeto (stroškovno) odločitev. To lahko na podlagi ustrezne pritožbe stori le instančno sodišče.
S strani sodišča prve stopnje ugotovljene telesne bolečine (njihova intenziteta in trajanje) kot tudi nevšečnosti, ki jih je tožnica zaradi nezgode utrpela pri zdravljenju upravičujejo višino odškodnine, ki ji jo je iz tega naslova prisodilo. Okoliščini (na kateri opozarja pritožba), da tožnica ni utrpela (tudi) zelo hudih bolečin in da naj bi bilo (aktivno) zdravljenje zaključeno po šestih mesecih, zato ne moreta biti razlog za morebitno nižjo odškodnino. V kolikor bi tožnica utrpela tudi zelo hude bolečine oziroma bi njeno (aktivno) zdravljenje trajalo še dlje, bi bili to kvečjemu razlogi za morebitno prisojo še višje odškodnine, od tiste, ki je bila prisojena.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - zakonski pogoji za dovolitev obnove postopka - glavni postopek o odškodnini za izgubljeni zaslužek zaradi neupravičenega pripora - trditvena podlaga v osnovni pravdi - nova dejstva in dokazi - ugodnejša odločba - opravičljiv razlog - pravilno zastopanje v postopku
Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov je mogoča le ob podani možnosti, da bi nov dokaz vplival na ugodnejšo sodbo. V obravnavanem primeru je kavzalnost podana. Ob ugotovitvi, da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene in dokazne podlage glede premoženjskega prikrajšanja, predloženi dokaz pa kaže, da je bila tožnikova možnost (nove) zaposlitve realna v času, ko je bil v priporu, nakazuje, da bi bila zanj lahko izdana ugodnejša odločba, če bi se na ta dokaz skliceval že v prejšnjem postopku. Pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga v prvotnem postopku tožniku zaradi ugotovljene pravne nesposobnosti ne more iti v škodo.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 19, 20, 20a, 20a/1, 104. ZN člen 4.
izvršilni naslov – notarski zapis – neposredna izvršljivost – procesna dispozicija – omejitev neposredne izvršljivosti
Soglasje za neposredno izvršljivost da lahko osebni dolžnik ali pa porok – realni dolžnik. Po naravi stvari je obseg soglasja pri slednjem omejen le na poplačilo iz zastavljene stvari. Vendar je to mogoče tudi pri osebnem dolžniku ali poroku in plačniku. Tudi on da lahko soglasje za neposredno izvršljivost le omejeno tako, da se lahko upnik na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa poplača samo iz vrednosti zastavljene stvari ali le iz določenega premoženja, iz ostalega dolžnikovega premoženja pa ne. Ob neuspeli izvršbi na tako stvar mora upnik za izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje šele pridobiti izvršilni naslov – notarski zapis v tem primeru lahko predstavlja verodostojno listino (javna listina). Notarski zapis namreč nima učinkov pravnomočnosti, kot jih ima sodna poravnava, ima le učinek izvršljivosti, ki pa mora biti točno določen.
povrnitev škode – silobran – prekoračen silobran – sorazmernost napada in obrambe
Celovito in natančno ter ob upoštevanju vseh okoliščin primera ovrednoteno ravnanje strank tik pred izbruhom spora, uporabljenih sredstev vsake od strank v prepiru, sorazmernosti toženčeve reakcije in njegove morebitne malomarnosti, utemeljuje sklep o pravilnosti stališča sodbe, da ni šlo za prekoračen silobran.
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12, 12/1. MEKUOP člen 3. URS člen 56, 56/1. KZ-1 člen 135, 135/1, 190, 190/1. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/7.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke – odvzem mladoletne osebe – zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe – zlonamernost – koristi otroka – stiki z otrokom
Pravnomočna sodna odločba, s katero so urejeni stiki otroka z njegovim roditeljem, ne pomeni absolutne pravne vrednote, temveč vrednoto, ki ima izjemoma lahko manjši pomen od druge, posebej tehtne pravne vrednote. Glede na posebno varstvo, ki so ga otroci deležni v državnem in mednarodnem pravu, so koristi otroka lahko taka vrednota, za katero ni mogoče izključiti možnosti pretehtanja nad pravnomočno sodno odločbo. Vendar volja otroka ni nujno istovetna z njegovo koristjo, zlasti dolgoročno. Državni organi zato niso dolžni brezpogojno upoštevati volje otroka, četudi jo je izrazil na jasen, nedvoumen način. Pomen in teža otrokove volje sta namreč odvisna zlasti od stopnje njegove zrelosti. Otroka v starosti od pet do sedem let in od dve do štiri leta sta še izrazito nezrela, zato njuna volja pravno ne more biti upoštevna. Posledično ni nobene potrebe po tehtanju njune sicer (jasno izražene) volje s pravnomočno sodno odločbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080554
OZ člen 111, 111/2, 247, 247/1, 458, 458/2, 462, 462/1, 464, 468, 468/1, 469, 471. ZPP člen 70, 70/1, 318, 318/1.
prodajna pogodba – izpolnitev z napako – delna neizpolnitev – delni odstop od pogodbe – jamčevalni zahtevki – pravila vračanja – pogodbena kazen – zamudna sodba – izločitev sodnika
Če prodajalec (tožena stranka) v primernem dodatnem roku ne opravi pravilne izpolnitve (torej ne popravi stvari oziroma je ne zamenja z drugo stvarjo brez napake), lahko kupec ponovno (alternativno) izbira med vsemi tremi jamčevalnimi zahtevki iz 1. odstavka 468. člena OZ (pri tem se sicer po 471. členu OZ domneva, da je izbral pravico odstopiti od pogodbe).
Kršitev pogodbene obveznosti, ki pomeni neizpolnitev, lahko nastopi tudi, če pogodbi zvesta stranka uveljavi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napak izpolnitve. Zato je upnik upravičen do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer neizpolnitve, tudi če od pogodbe odstopi zaradi izpolnitve z napako.
Zamuda v zvezi s pogodbeno kaznijo je nastopila takrat, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe in poleg vračila kupnine zahtevala tudi plačilo pogodbene kazni.
dokazovanje – dokazovanje z izvedencem – izvedenec cestno-prometne stroke – izvedenec medicinske stroke – prometna nezgoda – nateg vratnih mišic – vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – velika verjetnost – prepričanje
Sodišče je utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke, saj je bila na podlagi izvedenih dokazov izključena vzročna zveza med delovanjem zavarovanke tožene stranke in zatrjevano posledico. Sicer pa bi izvedenec medicinske stroke lahko podal mnenje zgolj na podlagi anamneze, torej navedb tožnikov. Splošno znano pa je, da poškodbe, kot jih zatrjujeta tožnika (zvin in nateg vratne hrbtenice), v veliki večini, zlasti, če ne gre za hujše primere, ni mogoče objektivno ugotoviti z medicinsko diagnostičnimi postopki. Zdravnik postavi diagnozo praviloma zgolj na podlagi navedb oškodovancev, ki pa jih kot zdravnik mora sprejeti. Tudi izvedenec medicinske stroke bi lahko svoje mnenje gradil le na podlagi izjav oškodovancev in medicinske dokumentacije, ki pa je prav tako s strani zdravnika zapisana izjava oškodovanca. V skladu z 215. členom ZPP pa mora sodišče zanesljivo ugotoviti odločilna dejstva. Izvedenec bi moral z gotovostjo ali vsaj veliko verjetnostjo ugotoviti poškodbe, ki so zatrjevane, a to ne bi bilo možno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0083167
OZ člen 131. ZCes-1 člen 5, 5/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
povzročitev škode – stroški zaradi zapore ceste – nevarna gradnja – prepoved ogrožanja varne uporabe javne ceste – protipravno ravnanje – opustitev ustreznih del na nevarni zgradbi – krivdna odškodninska odgovornost – pasivna legitimacija – povzročitelj nevarnega mesta – vmesna sodba
Prvi toženec je povzročitelj nevarnega mesta na cesti, s tem pa je podana tudi njegova pasivna legitimacija, ki je vezana na povzročitelja nevarnega mesta in ne na zemljiškoknjižnega lastnika. Prvi toženec kot posestnik hiše (zaradi katere so nastali stroški), zanjo ni skrbel, zaradi česar je bilo nevarno hoditi in voziti po cesti in je bilo treba postaviti zaporo.
postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - sporna dejstva med strankama - pravno vprašanje - predmet spora - sprememba lastništva nepremičnine - obveznost po izvršilnem naslovu - nedopustna tožba
Ker tožnica tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni vložila z namenom dokazovanja spornih dejstev, temveč le zaradi razrešitve pravnega vprašanja, povezanega z razlago izvršilnega naslova, takšna tožba ni dopustna. O pravnih vprašanjih je pooblaščeno odločati že izvršilno sodišče in jih zato v pravdi, upoštevajoč določilo 1. odstavka 59. člena, samostojno ni dopustno ponovno načenjati
Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, kot tudi v primeru, če se dolžnik z izpolnitvijo tretjega strinja. Pravna temelja za vstop v položaj upnika sta bodisi zakon bodisi pogodba. Kadar ima tretji za izpolnitev pravni interes, nanj preidejo vse upnikove pravice že na podlagi zakona; kadar pa takšnega pravnega interesa nima, ga je mogoče vzpostaviti na pogodbeni podlagi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – intenzivnost in trajanje telesnih bolečin – poškodba kolena – dokaz z izvedencem – dokazovanje
Ker je tožnik utrpel poškodbe, ki se dogajajo dnevno v najrazličnejših življenjskih situacijah, je verodostojnost tožnikove izpovedi sodišče prve stopnje lahko presodilo na osnovi življenjskih izkušenj - lastnih in opažanj drugih poškodovancev. Nobenega razloga za dvom v verodostojnost tožnikove izpovedi ni, zato tudi iz tega razloga dokaza z izvedencem medicinske stroke ni bilo potrebno angažirati.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053486
ZPP člen 141a, 141a/1, 149, 149/1, 224, 224/1, 337, 337/1. OZ člen 6, 6/2.
vročilnica – vročanje pisanj – vročanje po elektronski poti – varen elektronski predal – vročilnica kot javna listina – vsebina vročilnice – zapis vsebine pošiljke – napaka pri vročanju – skrben pregled vsebine pošiljke – skrbnost – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – nedovoljene pritožbene novote
Pri elektronskem vročanju je elektronsko obvestilo naslovniku, da je prejel določeno sodno pisanje (denimo obvestilo z dne 7. 11. 2014, ki ga pritožnik prilaga pritožbi), mogoče primerjati z ovojnico prispelega klasičnega pisma. Tudi tako obvestilo vsebuje zapis vsebine sodnega pisanja in tako naslovniku omogoča, da preveri, ali je v njegovem varnem elektronskem predalu prav tisto pisanje, ki je v elektronskem sporočilu navedeno kot vsebina prispelega pisma. V predmetni zadevi, kot je bilo navedeno zgoraj, iz elektronskega sporočila z dne 7. 11. 2014 izhaja, da je sodišče naslovnici poslalo tri dokumente, med njimi tudi sklep z dne 6. 11. 2014. Če v varen elektronski predal pooblaščenke dolžnika po poteku 15 dni niso bili vloženi vsi trije dokumenti, bi moral dolžnik to kršitev grajati takoj.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0082548
ZPP člen 105a. ZST-1 člen 11,12.
pravica do pravnega sredstva - plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo - rok za plačilo sodne takse - prekluziven rok - začetek teka roka - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep - pravnomočnost odločitve - določitev novega roka za plačilo sodne takse - nov tek roka - seznanitev strank z novim tekom roka - nov plačilni nalog - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Zapis v obrazložitvi sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obročno odplačilo sodne takse, da bo rok pričel zopet teči z dnem vročitve prvostopnega sklepa, v danem primeru ne predstavlja določnega roka, na katerega bi bilo mogoče vezati fikcijo umika pritožbe. Zoper sklep sodišča prve stopnje je namreč vedno mogoča pritožba, ki njegovo pravnomočnost odloži. V sodni praksi sodišča zato običajno po pravnomočni odločitvi o oprostitvi plačila sodnih taks stranke seznanijo z novim tekom roka za plačilo sodne takse, bodisi z dopisom ali novim plačilnim nalogom.
Ker je sodišče prve stopnje rok za plačilo sodne takse štelo od vročitve odločitve višjega sodišča, s katero je postala pravnomočna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse, pri tem pa stranke ni dodatno opozorilo na nov pričetek teka roka za plačilo sodne takse, je ob tehtanju pomembnosti ustavne pravice do pravnega sredstva pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0064777
ZZZDR člen 128, 131c, 133. ZPP člen 226, 226/1, 226/3. ZOdvT tarifna številka 6002.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja – plačilo preživnine – plačilo preživnine za čas pred vložitvijo tožbe – verzija – nepotreben dokaz – konkretizacija priglašenih stroškov
Tožnica ni upravičena zahtevati plačila preživnine za nazaj, to jasno izhaja iz določbe 131c člena ZZZDR. Namen preživnine je zagotavljanje stroškov za tekoče potrebe preživninskega upravičenca. Višina preživnine je določena na podlagi ocene potreb, ki jih ima preživninski upravičenec. Uveljavljanje preživnine za nazaj je tako v nasprotju z njenim namenom.
Iz sodne prakse izhaja stališče, da je verzijski zahtevek utemeljen, če je imel tretji izdatke s preživljanjem drugega. Tožnica je imela možnost in pravico, da vloži preživninsko tožbo (131c člen ZZZDR), s katero bi zahtevala plačilo preživnine za naprej od trenutka, ko jo je toženec prenehal preživljati. Takrat je bila že polnoletna, tako da bi tožbo lahko vložila sama. Imela je vse možnosti, da bi s pravočasno vložitvijo tožbe uveljavljala preživnino za obdobje, ki je sedaj predmet verzijskega zahtevka. S predmetno tožbo želi tožnica popraviti svojo dosedanjo neaktivnost, za kar pa ji sodišče ne more nuditi pravnega varstva.
Preživnina predstavlja oceno potreb preživninskega upravičenca, verzija, ki izvira iz preživninske obveznosti, pa temelji na dejanskih in potrebnih izdatkih.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - finančno stanje - likvidnostno stanje - postopek za uveljavitev oprostitve - predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - dvom o resničnosti navedb - preverjanje resničnosti navedb po uradni dolžnosti
Pritožnik v svojem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse blokade TRR ni zatrjeval. Po 4. odstavku 12. člena ZST-1 pa sodišče po uradni dolžnosti preveri le navedbe v predlogu oziroma izjavi o premoženjskem stanju, če v njihovo resničnost dvomi. Predpostavka za postopanje sodišča po citiranem določilu je torej prvenstveno navedba podatkov, šele če je z njimi sodišče seznanjeno, vanje lahko podvomi in jih posledično tudi preveri. Drugače povedano: že iz navedenega določila izhaja, da ni njegov namen ugotavljanje morebitnih nepopolnih podatkov, pač pa zgolj preverjanje njihove resničnosti, v kolikor upnik z njimi postreže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082542
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
nastanek škodnega dogodka - trditveno in dokazno breme stranke - identifikacija spornega predmeta - predmet spora - dopolnjevanje trditev tekom postopka - opravljanje nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - domneva vzročnosti - krivdna odgovornost
Na tožniku, ki od toženke zahteva plačilo odškodnine, je bila v predmetni zadevi procesna dolžnost (breme), da poda jasne, konkretne in nenasprotujoče si trditve glede tega, kako naj bi do škodnega dogodka prišlo (hkrati pa zanje ponudi tudi ustrezne dokaze). Le takšne trditve namreč omogočajo identifikacijo predmeta obravnavanja (spora) na eni, na drugi strani pa tudi obrambo nasprotni stranki in v končni fazi presojo sodišča (oziroma njegovo odločitev o tožbenem zahtevku). So torej (poleg samega zahtevka) ključna predpostavka za reševanje spora v okviru pravde.
Tožnik ni izkazal, da naj bi do poškodbe prišlo v zvezi z (oziroma med) opravljanjem nevarne dejavnosti. Zato je brezpredmetno (obširno) sklicevanje na domnevo vzročnosti iz 150. člena OZ in „posledice“, ki naj bi iz tega za toženko izhajale. Spričo okoliščine, da ni uspel izkazati obstoja samega (zatrjevanega) škodnega dogodka (kot predpogoja), tudi ni bilo treba ugotavljati obstoja vseh nadaljnjih elementov odškodninske obveznosti (odgovornosti/krivde oziroma škode).
zastopanje stranke - izbrani pooblaščenec - pravica do svobodne izbire zastopnika - mandatna pogodba - nezakonito dajanje pravne pomoči - zakotno pisaštvo - zakonski pogoji glede pooblaščencev pred okrajnim sodiščem
S tem, ko okrajno sodišče ni dopustilo zastopanja tožnika po izbranem pooblaščencu (zaradi klavzule v mandatni pogodbi o plačilu 300 EUR v primeru uspeha v pravdi), je poseglo v njegovo pravico do svobodne izbire zastopnika, za kar pa v okviru preizkusa pooblastila po uradni dolžnosti nima pristojnosti. Iz mandatne pogodbe ne izhaja, da bi se pooblaščenec ukvarjal z nezakonitim dajanjem pravne pomoči, kar bi predstavljalo kaznivo dejanje po 254. členu KZ-1.