Zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, obložene s keramiko, same po sebi niso nevarna stvar, hoja pa njih pa ne nevarna dejavnost. Gre za vsakodnevno običajno dejavnost, iz katere ne izvira večja škodna nevarnost za okolico. Tudi, če stopnice zaradi mokrote postanejo spolzke in s tem njihova uporaba postane bolj rizična, to narave odgovornosti ne spremeni. O tem je stališče sodne prakse enotno.
Sodišče ni opravilo dokazne ocene skladno z 8. členom ZPP ter se ni opredelilo do bistvene okoliščine, ali je tožnik padel zaradi spolzkih stopnic, kar bi lahko predstavljalo podlago za odgovornost tožene stranke. Zavzeti pa bo moralo tudi stališče glede trditev o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Ta sicer ne more odgovarjati zgolj zato, ker naj bi T. opustila opozorilo na razlitje vodje ob zalivanju, kot neutemeljeno opozarja pritožba. Vendar pa so ostale neizčrpane tožbene trditve, da stopnice pred vhodom niso zgrajene v skladu z gradbenimi standardi, saj so obložene z okrasnimi ploščicami, ki so neprimerne za zunanje pohodne površine.
zavarovalna pogodba za zavarovanje stanovanja in njegove opreme – posebni pogoji zavarovanja – določila v zavarovalni polici – razlaga pogodbenih določil – razlaga pogodbe – kraj zavarovanja
Prvostopenjsko sodišče je zmotno zaključilo, da so določila Posebnih pogojev „Oprema 04/05“ glede tega, na katerem kraju bo škodni dogodek predstavljal zavarovalni primer, jasna.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058677
ZST-1 člen 34, 34/1. ZIZ člen 15, 29b, 29b/3, 36. ZPP člen 116, 116/1.
izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - rok za plačilo sodne takse - zamuda roka - zamuda roka za plačilo sodne takse - nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - pravilnost vročitve plačilnega naloga - procesna predpostavka - pravno varstvo - sklep o umiku ugovora
Na podlagi 36. člena ZIZ je v izvršilnem postopku vrnitev v prejšnje stanje izrecno omejena na zamudo roka za pritožbo ali ugovor in ni dopustna tudi v primeru zamude roka za plačilo sodne takse.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – družba z omejeno odgovornostjo – odškodninska odgovornost članov organa vodenje – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – višina škode – pogodbena zaveza zagotoviti zavarovanje terjatve
Verjetnost obstoja terjatve bi bila podana, če bi upnik verjetno izkazal, da je podana odškodninska odgovornost dolžnika za škodo, ki naj bi nastala upniku. Pri tem je treba opraviti preizkus verjetnosti obstoja vseh elementov odškodninske odgovornosti. To je protipravnosti ravnanja dolžnika, vzročne zveze med očitanimi kršitvami in škodo, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka. Domnevno nastala škoda, pa mora biti verjetno izkazana po temelju in višini.
ločitev zapuščine – pogoji – verjetnost obstoja terjatve do zapustnika
Smisel instituta ločitve zapuščine od dedičevega premoženja je v tem, da se zaščitijo zapustnikovi upniki pred upniki dedičev v primeru, ko so dediči prezadolženi. Iz teorije izhaja, da morajo upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, verjetno izkazati, da imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja nevarnost za njihove interese.
Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi, je tožeča stranka priglasila stroške „kot doslej in dodatno“, med dodatnimi stroški pa so bili tudi „sodne takse po odmeri sodišča, stroški prič in sodnega izvedenca, tudi po odmeri sodišča.“ Takšna dikcija zadostuje, da se pri odmeri stroškov upoštevajo tudi vse takse, ki jih je med postopkom odmerilo sodišče in po sodišču odmerjeni stroški prič.
dokazovanje – dokazovanje z izvedencem – izvedenec cestno-prometne stroke – izvedenec medicinske stroke – prometna nezgoda – nateg vratnih mišic – vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – velika verjetnost – prepričanje
Sodišče je utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke, saj je bila na podlagi izvedenih dokazov izključena vzročna zveza med delovanjem zavarovanke tožene stranke in zatrjevano posledico. Sicer pa bi izvedenec medicinske stroke lahko podal mnenje zgolj na podlagi anamneze, torej navedb tožnikov. Splošno znano pa je, da poškodbe, kot jih zatrjujeta tožnika (zvin in nateg vratne hrbtenice), v veliki večini, zlasti, če ne gre za hujše primere, ni mogoče objektivno ugotoviti z medicinsko diagnostičnimi postopki. Zdravnik postavi diagnozo praviloma zgolj na podlagi navedb oškodovancev, ki pa jih kot zdravnik mora sprejeti. Tudi izvedenec medicinske stroke bi lahko svoje mnenje gradil le na podlagi izjav oškodovancev in medicinske dokumentacije, ki pa je prav tako s strani zdravnika zapisana izjava oškodovanca. V skladu z 215. členom ZPP pa mora sodišče zanesljivo ugotoviti odločilna dejstva. Izvedenec bi moral z gotovostjo ali vsaj veliko verjetnostjo ugotoviti poškodbe, ki so zatrjevane, a to ne bi bilo možno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oblike taksne oprostitve - odlog plačila - obročno plačilo
Iz izreka izpodbijanega sklepa res ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje zavrnilo (tudi) pritožnikov podrejeni predlog za obročno plačilo sodne takse. Vendar je glede na okoliščine primera zaključiti, da je sodišče zavrglo celoten predlog, ki ga je pritožnik podal dne 4.11.2014, saj sta se tako poziv na dopolnitev predloga kot opozorilo, če pritožnik ne bo ravnal v skladu z navedenim pozivom, nanašala na vse predlagane oblike taksnih oprostitev in tako za nobeno od oblik ni bilo mogoče vsebinsko odločati, ker pritožnik ni predložil popolnega obrazca o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080554
OZ člen 111, 111/2, 247, 247/1, 458, 458/2, 462, 462/1, 464, 468, 468/1, 469, 471. ZPP člen 70, 70/1, 318, 318/1.
prodajna pogodba – izpolnitev z napako – delna neizpolnitev – delni odstop od pogodbe – jamčevalni zahtevki – pravila vračanja – pogodbena kazen – zamudna sodba – izločitev sodnika
Če prodajalec (tožena stranka) v primernem dodatnem roku ne opravi pravilne izpolnitve (torej ne popravi stvari oziroma je ne zamenja z drugo stvarjo brez napake), lahko kupec ponovno (alternativno) izbira med vsemi tremi jamčevalnimi zahtevki iz 1. odstavka 468. člena OZ (pri tem se sicer po 471. členu OZ domneva, da je izbral pravico odstopiti od pogodbe).
Kršitev pogodbene obveznosti, ki pomeni neizpolnitev, lahko nastopi tudi, če pogodbi zvesta stranka uveljavi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napak izpolnitve. Zato je upnik upravičen do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer neizpolnitve, tudi če od pogodbe odstopi zaradi izpolnitve z napako.
Zamuda v zvezi s pogodbeno kaznijo je nastopila takrat, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe in poleg vračila kupnine zahtevala tudi plačilo pogodbene kazni.
Tožnica je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki prepove razpolaganje in obremenitev določene nepremičnine. V skladu z 2. odstavkom 270. člena ZPP mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnica je izpolnitveno nevarnost izkazovala z oglasom prodaje poslovnih prostorov, objavljenem na spletnem portalu. Ker iz celotnega oglasa ni možno,brez dodatnih pojasnil, sklepati, da gre v resnici za poslovne prostore, ki so v Zemljiški knjigi vpisani kot last tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe ni izkazala izpolnitvene nevarnosti. Zato predlog za izdajo predlagane začasne odredbe ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023346
EKČP člen 10. URS člen 34, 35, 39, 39/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 160, 160/1, 160/3, 160/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - svoboda izražanja - javna oseba - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - namen zaničevanja - razžalitev - žaljivost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ob pravilnem vrednotenju okoliščin konkretnega primera, ko je torej zasebni tožilec (prvenstveno) znan odvetnik, ki se tudi sicer (kontinuirano) pojavlja v medijsko odmevnih primerih in je lastnik ene od največjih odvetniških družb v Sloveniji, je zasebnega tožilca potrebno opredeliti kot (relativno) javno osebo.
Meja, pri kateri lahko govorimo o posegu v čast in dobro ime zasebnega tožilca kot javne osebe, pa je širša, kot če bi šlo za anonimno (nejavno) osebo.
ZFPPIPP člen 327, 327/4, 332, 332/1, 332/2, 343, 343/1.
prodaja poslovne celote – določen predmet prodaje - ocena vrednosti
V izreku sklepa o prodaji je navedeno zgolj, da se prodaja „poslovna celota X. d. o. o. - v stečaju“, vendar tako označen predmet prodaje ni dovolj natančno določen, saj mora iz sklepa o prodaji izhajati, katere stvari in/ali pravice, ki tvorijo poslovno celoto, se prodajajo.
Če ima dolžnik kakšne obveznosti s premoženjem, ki se prodaja, in ki se bodo prenesle na kupca, mora biti to navedeno že v upraviteljevem predlogu in tudi izhajati iz sklepa o prodaji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA
VSL0083696
EZ člen 76. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 53, 54, 105.
odstop od pogodbe – ustavitev dobave električne energije – nujna oskrba – dokazila glede upravičenosti do nujne oskrbe – odškodninska odgovornost dobavitelja električne energije
76. člen EZ dopušča tudi popolno ustavitev dobave električne energije. Le v primeru, da bi popolna ustavitev ogrozila življenje in zdravje odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo, sistemski operater ne sme ustaviti dobave energije pod količino, ki je glede na okoliščine (letni čas, bivalne razmere, kraj prebivanja, premoženjsko stanje ...) nujno potrebna, da se takšno ogrožanje prepreči. O tem pa ne odloča po uradni dolžnosti.
ZPP člen 158, 158/1, 158/2. ZFPPIPP člen 232, 232/1, 232/1-3, 232/6.
izpolnitev zahtevka v predhodnem stečajnem postopku – umik predloga za začetek stečajnega postopka – ustavitev predhodnega stečajnega postopka – povrnitev stroškov predhodnega stečajnega postopka – smiselna uporaba določb ZPP – načelo krivde – pravni interes za vodenje stečajnega postopka – procesna legitimacija
Ker je dolžnik po uvedbi stečajnega postopka izpolnil obveznost predlagatelju stečajnega postopka, je ravno na tej podlagi prenehal pravni interes istega predlagatelja za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, oziroma njegova legitimacija stranke v predhodnem stečajnem postopku. Ob smiselni uporabi izjeme iz prvega odstavka 158. člena ZPP v predhodnem stečajnem postopku upnik, ki umakne predlog takoj, ko mu je dolžnik plačal terjatev, temu ni dolžan povrniti stroškov predhodnega stečajnega postopka.
Okrožno sodišče ni pristojno za sojenje v premoženjskem sporu med fizično osebo (tožeča stranka kot odvetnik ima status zasebnika) in gospodarsko družbo.
Pri brazgotini (njena lega, barva, struktura in obseg) gre za takšno estetsko spremembo, ki objektivno predstavlja skaženost lažje stopnje. Ker je izvedenka izrecno ugotovila, da gre za vidno in trajno spremembo, je nesprejemljivo drugačno stališče sodišča prve stopnje, češ da brazgotina ni očitna in opazna na prvi pogled. Zadošča, da je koža na mestu opekline na tožničini levi goleni zaznavno drugačna kot na desni goleni. Odziv okolice (zgražanje, odbojnost ali gnus) ni pogoj za prisojo odškodnine. Ker sporna brazgotina predstavlja le estetsko motnjo in ne funkcionalne okvare, ni bistveno, da tožnice ne moti pri opravljanju njenih vsakdanjih ali delovnih obveznosti.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060869
SPZ člen 8, 48, 48/1, 54. ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 15.
superficies solo cedit – skupno premoženje – posebno premoženje – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganja v posebno premoženje – dogovor zakoncev o nastanku skupnega premoženja – obličnost – ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju – vpis solastnine v zemljiško knjigo – vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo
V primerih, ko gre za premoženjska razmerja med zakonci oz. izvenzakonskimi partnerji, je kljub jasni določbi 48. člena SPZ možen tudi dogovor, da postane posebno premoženje enega od zakoncev del njunega skupnega premoženja. Za takšne dogovore se niti ne zahteva obličnost, zadostuje že konkludentno izražena volja obeh.
stroški nepravdnega postopka – nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka – uporaba določb ZPP
Z odločitvijo o ustavitvi nepravnega postopka in nadaljevanju postopka pred pristojnim sodiščem po pravilih pravdnega postopka je odločeno le o vrsti postopka oziroma procesnih pravil, ki bodo pri odločanju uporabljena. Postopek ni zaključen, zato se tudi o do te odločitve nastalih stroških odloči ob zaključku pravdnega postopka.
Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, kot tudi v primeru, če se dolžnik z izpolnitvijo tretjega strinja. Pravna temelja za vstop v položaj upnika sta bodisi zakon bodisi pogodba. Kadar ima tretji za izpolnitev pravni interes, nanj preidejo vse upnikove pravice že na podlagi zakona; kadar pa takšnega pravnega interesa nima, ga je mogoče vzpostaviti na pogodbeni podlagi.