odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – intenzivnost in trajanje telesnih bolečin – poškodba kolena – dokaz z izvedencem – dokazovanje
Ker je tožnik utrpel poškodbe, ki se dogajajo dnevno v najrazličnejših življenjskih situacijah, je verodostojnost tožnikove izpovedi sodišče prve stopnje lahko presodilo na osnovi življenjskih izkušenj - lastnih in opažanj drugih poškodovancev. Nobenega razloga za dvom v verodostojnost tožnikove izpovedi ni, zato tudi iz tega razloga dokaza z izvedencem medicinske stroke ni bilo potrebno angažirati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023346
EKČP člen 10. URS člen 34, 35, 39, 39/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 160, 160/1, 160/3, 160/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - svoboda izražanja - javna oseba - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - namen zaničevanja - razžalitev - žaljivost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ob pravilnem vrednotenju okoliščin konkretnega primera, ko je torej zasebni tožilec (prvenstveno) znan odvetnik, ki se tudi sicer (kontinuirano) pojavlja v medijsko odmevnih primerih in je lastnik ene od največjih odvetniških družb v Sloveniji, je zasebnega tožilca potrebno opredeliti kot (relativno) javno osebo.
Meja, pri kateri lahko govorimo o posegu v čast in dobro ime zasebnega tožilca kot javne osebe, pa je širša, kot če bi šlo za anonimno (nejavno) osebo.
Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi, je tožeča stranka priglasila stroške „kot doslej in dodatno“, med dodatnimi stroški pa so bili tudi „sodne takse po odmeri sodišča, stroški prič in sodnega izvedenca, tudi po odmeri sodišča.“ Takšna dikcija zadostuje, da se pri odmeri stroškov upoštevajo tudi vse takse, ki jih je med postopkom odmerilo sodišče in po sodišču odmerjeni stroški prič.
Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni - in še manj nujni - sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ker je materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen in je posledično tudi odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov lahko različna.
vrnitev zaseženega vozila – ugotovitev lastništva vozila – odškodnina – povrnitev premoženjske škode – odgovornost države – ravnanje policije – opustitev dolžne skrbnosti – vzročna zveza – zavarovana odgovornost – direktna tožba – solidarna odgovornost
Solidarna obveznost toženke bi prenehala šele, ko bi jo solidarni dolžnik izpolnil v celoti, toženka pa ni niti podala zadostnih trditev glede prenehanja njene (solidarne) obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA
VSL0083696
EZ člen 76. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 53, 54, 105.
odstop od pogodbe – ustavitev dobave električne energije – nujna oskrba – dokazila glede upravičenosti do nujne oskrbe – odškodninska odgovornost dobavitelja električne energije
76. člen EZ dopušča tudi popolno ustavitev dobave električne energije. Le v primeru, da bi popolna ustavitev ogrozila življenje in zdravje odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo, sistemski operater ne sme ustaviti dobave energije pod količino, ki je glede na okoliščine (letni čas, bivalne razmere, kraj prebivanja, premoženjsko stanje ...) nujno potrebna, da se takšno ogrožanje prepreči. O tem pa ne odloča po uradni dolžnosti.
Zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, obložene s keramiko, same po sebi niso nevarna stvar, hoja pa njih pa ne nevarna dejavnost. Gre za vsakodnevno običajno dejavnost, iz katere ne izvira večja škodna nevarnost za okolico. Tudi, če stopnice zaradi mokrote postanejo spolzke in s tem njihova uporaba postane bolj rizična, to narave odgovornosti ne spremeni. O tem je stališče sodne prakse enotno.
Sodišče ni opravilo dokazne ocene skladno z 8. členom ZPP ter se ni opredelilo do bistvene okoliščine, ali je tožnik padel zaradi spolzkih stopnic, kar bi lahko predstavljalo podlago za odgovornost tožene stranke. Zavzeti pa bo moralo tudi stališče glede trditev o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Ta sicer ne more odgovarjati zgolj zato, ker naj bi T. opustila opozorilo na razlitje vodje ob zalivanju, kot neutemeljeno opozarja pritožba. Vendar pa so ostale neizčrpane tožbene trditve, da stopnice pred vhodom niso zgrajene v skladu z gradbenimi standardi, saj so obložene z okrasnimi ploščicami, ki so neprimerne za zunanje pohodne površine.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0082548
ZPP člen 105a. ZST-1 člen 11,12.
pravica do pravnega sredstva - plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo - rok za plačilo sodne takse - prekluziven rok - začetek teka roka - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep - pravnomočnost odločitve - določitev novega roka za plačilo sodne takse - nov tek roka - seznanitev strank z novim tekom roka - nov plačilni nalog - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Zapis v obrazložitvi sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obročno odplačilo sodne takse, da bo rok pričel zopet teči z dnem vročitve prvostopnega sklepa, v danem primeru ne predstavlja določnega roka, na katerega bi bilo mogoče vezati fikcijo umika pritožbe. Zoper sklep sodišča prve stopnje je namreč vedno mogoča pritožba, ki njegovo pravnomočnost odloži. V sodni praksi sodišča zato običajno po pravnomočni odločitvi o oprostitvi plačila sodnih taks stranke seznanijo z novim tekom roka za plačilo sodne takse, bodisi z dopisom ali novim plačilnim nalogom.
Ker je sodišče prve stopnje rok za plačilo sodne takse štelo od vročitve odločitve višjega sodišča, s katero je postala pravnomočna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse, pri tem pa stranke ni dodatno opozorilo na nov pričetek teka roka za plačilo sodne takse, je ob tehtanju pomembnosti ustavne pravice do pravnega sredstva pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – premoženje ob razpadu zakonske zveze – načelo enotnosti skupnega premoženja – nedovoljeno razpolaganje enega zakonca – razpolaganje brez soglasja drugega – odsvojitev stvari pred pravdo – obligacijski zahtevek
Skupno premoženje zakoncev je le tisto, kar je ob razpadu zakonske zveze še obstajalo.
Če je šlo za nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem, drugi zakonec lahko uveljavlja obligacijski zahtevek, ki pa ima stvarnopravno podlago.
ZPP člen 77, 77/2, 205, 205/1, 454, 454/2. ZFPPIPP člen 386, 386/1.
osebni stečaj fizične osebe - posledice stečaja - procesna sposobnost - poslovna sposobnost - omejitev sklepanja pravnih poslov - razpolaganje s premoženjem - stečajna masa - pravdna sposobnost - prekinitev postopka - narava terjatve stečajnega dolžnika - obseg stečajne mase
Tožena stranka kot fizična oseba z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstojati in je še vedno procesno sposobna, njena poslovna sposobnost je, ker je v osebnem stečaju, omejena v skladu s 1. odstavkom 386. člena ZFPPIPP tako, da ne more sklepati pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso in določenih dejanj ne more opravljati brez soglasja sodišča. V mejah poslovne sposobnosti je tudi pravdno sposobna. Določbe o prekinitvi postopka je tako treba uporabiti smiselno in do prekinitve pride v pravdah, v katerih se obravnavajo terjatve stečajnega dolžnika, ki vplivajo na obseg stečajne mase.
delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za poseben primer - kolizija interesov - razrešitev skrbnika za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - CSD - privolitev skrbnika
Ker tožnik v obravnavani zadevi toži CSD in so torej njegove koristi v tej pravdi v nasprotju s koristmi skrbnika, slednji zaradi kolizije interesov ne more biti več tožnikov skrbnik in se mu skladno z določilom 213. člena ZZZDR postavi skrbnik za poseben primer. Tega je dolžan skladno z 211. členom ZZZDR postaviti sam CSD, lahko pa ga določi tudi organ, pred katerim teče postopek, torej sodišče.
Toženka kot prodajalka je tožniku kot kupcu v pogodbi o prodaji solastniškega deleža že izstavila za vknjižbo ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, zato slednji od nje ne more uspeti s tožbo na izstavitev nove intabulacijske klavzule.
ZFPPIPP člen 327, 327/4, 332, 332/1, 332/2, 343, 343/1.
prodaja poslovne celote – določen predmet prodaje - ocena vrednosti
V izreku sklepa o prodaji je navedeno zgolj, da se prodaja „poslovna celota X. d. o. o. - v stečaju“, vendar tako označen predmet prodaje ni dovolj natančno določen, saj mora iz sklepa o prodaji izhajati, katere stvari in/ali pravice, ki tvorijo poslovno celoto, se prodajajo.
Če ima dolžnik kakšne obveznosti s premoženjem, ki se prodaja, in ki se bodo prenesle na kupca, mora biti to navedeno že v upraviteljevem predlogu in tudi izhajati iz sklepa o prodaji.
pacta sunt servanda – darilna pogodba – solastniški del na nepremičnini – točno določen del nepremičnine – predmet odločanja v postopku delitve solastnine – onemogočanje delitve v naravi – dopusten namen pogodbenih strank – ničnost – tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti
Zakonske podlage, ki bi solastniku prepovedala razpolagati s svojim solastniškim deležem, pa čeprav je predmet solastnine v postopku delitve, ni. Uvodne pogodbene ugotovitve, da se prenaša točno določen del nepremičnine (4. etaža hiše), erga omnes nimajo nikakršnega učinka (nezmožnost izpolnitve te uvodne pogodbene določbe je stvar inter partes in ustvarja zahtevke le med njima), zato tožnik z zahtevkom na ničnost darilne pogodbe iz tega razloga ne more uspeti. Ker solastnik lahko prosto razpolaga s svojim solastniškim deležem, kar je s sporno pogodbo storil tudi prvi toženec, tako ravnanje (ki ima zakonsko oporo in ne nasprotuje nobenemu prisilnemu predpisu) ne nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
Tožnica je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki prepove razpolaganje in obremenitev določene nepremičnine. V skladu z 2. odstavkom 270. člena ZPP mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnica je izpolnitveno nevarnost izkazovala z oglasom prodaje poslovnih prostorov, objavljenem na spletnem portalu. Ker iz celotnega oglasa ni možno,brez dodatnih pojasnil, sklepati, da gre v resnici za poslovne prostore, ki so v Zemljiški knjigi vpisani kot last tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe ni izkazala izpolnitvene nevarnosti. Zato predlog za izdajo predlagane začasne odredbe ni utemeljen.
DENACIONALIZACIJA – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083188
ZDen člen 19, 19-3, 32, 32/1, 32/2, 44. ZSKZ člen 14, 14/3. ZPP člen 2, 2/1. ZNP člen 21.
vrnitev premoženja – oblike vrnitve – vrnitev nepremičnin v naravi – ovire za vrnitev v naravi – naravna vrednota – krajinski park – odškodnina – nesubstanciran predlog – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja – nepravdni postopek, ki se začne na predlog – vezanost na zahtevek stranke – trditveno in dokazno breme
Da bi sodišče lahko ugotovilo (in posledično odločilo), kateri konkretno del parcele se lahko vrne v naravi (in kateri ne, ker na primer po delu poteka poteka javna pot), je predhodno potrebno parcelo razparcelirati, t. j. natančno določiti parcelne meje upoštevajoč relevantne trditve udeležencev glede poteka mej(e), kar v obravnavani zadevi zaradi pomanjkljivega trditvenega in dokaznega gradiva ni bilo mogoče (kljub pozivu predlagateljem, da predlog konkretizirajo).
pravni interes za pritožbo – substitucijsko pooblastilo – separatni stroški – zloraba procesnih pravic – navedbe na prvem naroku za glavno obravnavo – taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov
Ker se z izpodbijanim sklepom obveznosti tožeči stranki ne nalagajo, odločitev pa tudi sicer ne vpliva na njen pravni položaj, je njena pritožba zavržena. Pravni interes je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe. Ker si tožeča stranka z uveljavljanjem kršitev, ki naj bi bile storjene v škodo odvetnika, svojega pravnega položaja ne more izboljšati, je njena pritožba nedovoljena.
V primeru, kot je obravnavani, ko se Pogodba v 6. členu sklicuje na Dogovor 2009, v tem pa je določeno, v katerih primerih in na kakšen način ga je mogoče spremeniti, posebna klavzula v Pogodbi (ki bi torej določala, da so zanjo upoštevne tudi vse morebitne spremembe), ni potrebna. Vnaprejšnje strinjanje s spremembami dogovora je konzumirano.