sprememba tožbe – relativne bistvene kršitve določb postopka – spor majhne vrednosti – nedopusten pritožbeni razlog
Skladno s pravno teorijo in sodno praks mora sodišče, v primerih, ko tožena stranka spremembi tožbe nasprotuje, izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe tožbe. Opustitev takšnega ravnanja pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Ker obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, takšne kršitve niso dovoljen pritožbeni razlog.
izvršba na delež družbenika – sklep o izročitvi poslovnega deleža – prepoved sodelovanja na dražbi – oprostitev plačila varščine zastavnega upnika – izkaz terjatve zastavnega upnika
Zastavni upnik bi za to, da bi sodišče lahko presodilo, ali je oproščen plačila varščine, na dražbenem naroku moral izkazati obstoj svoje terjatve vsaj do višine varščine.
ZPSPP člen 29, 29/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 57, 57/1, 481, 481/1, 481/1-2.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - spor iz najema nepremičnine - izključna krajevna pristojnost - dogovor o krajevni pristojnosti
Ker gre za spor iz najema nepremičnine, je določena izključna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina. Dogovor v najemni pogodbi bi bil upošteven le, če zakon ne bi določal izključne krajevne pristojnosti kakšnega drugega stvarno pristojnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00016514
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 963, 963/1.
regresna pravica iz zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - izmikanje preiskavi - kasko zavarovanje - uporabnik vozila - voznik zavarovanega vozila - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (zakonita subrogacija) - dokazna ocena - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Škodo je z nepravilno vožnjo povzročil prvi toženec, ki je trdil le to, da ni bil vinjen. Podane so vse predpostavke toženčeve odškodninske odgovornosti, ki jih mora dokazati oškodovanec (škoda, protipravno ravnanje, vzročna zveza). Obstoj krivde se domneva. Prvi toženec bi zato moral dokazati, da ni kriv za nastalo škodo.
pritožba zoper končni seznam preizkušenih terjatev - dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - nedovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev oziroma dodatnemu seznamu preizkušenih terjatev.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa zapuščinskega sodišča - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
Zaradi načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno dokazovati pravnih dejstev s katerim koli dokaznim sredstvom, s katerim bi jih bilo dovoljeno dokazovati v pravdnem postopku, temveč je pravni temelj dovoljeno dokazovati samo z listinami, ki po vsebini in drugih značilnostih izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
ZPP člen 252, 252/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-2, 48/1-3.
ovrednotenje izvedenskega dela
Ob tem, ko je sodišče prve stopnje dopolnitev izvedenskega mnenja sicer pravilno ovrednotilo kot zelo zahtevno, pa se ob pravilni uporabi materialnega prava ter glede na obseg predmetne zadeve kot utemeljena pokaže pritožbena graja, da je izvedenki nagrada za študij spisa in izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja priznana previsoko.
nadomestitev zaporne kazni - delo v splošno korist
Res je sicer, da je obtoženi že bil obravnavan in tudi obsojen pred sodišči, vendar kot izhaja iz podatkov kazenske evidence, za povsem drugovrstna, praviloma manj težka kazniva dejanja. Pa še ta, razen tistega v zadnji izrečeni mu pogojni obsodbi, segajo časovno daleč nazaj. Gre za pomembno okoliščino, katera govori v prid zaključku, da pri obtoženemu le ne gre za hujšega kršilca družbenih norm, zlasti ne takšnega, da bi vzbujal bojazen ponovitve kaznivega dejanja za katerega je bil spoznan za krivega sedaj. Temu v prid govori tudi njegovo sedanje življenje, saj v spisu ni podatka, da z izvrševanjem kaznivih dejanj nadaljuje. Zaradi povedanega, z upoštevanjem njegove starosti in sposobnosti za delo, ni videti razloga, zakaj se izrečena kazen obtoženemu ne bi izvršila z delom v splošno korist.
Ob tem, ko je oškodovanec ves čas postopka trdil, da sta ga fizično napadla oba, obdolženec in S. K., ko je ves čas postopka stanovitno trdil, da mu je odločilni udarec, ki je vodil v poškodbo ustnice in zoba (začutil je toploto na obrazu in bolečino v zobu), prizadejal ravno obdolženec, dejstvo, da je, ko je bil vnovič zaslišan, nekoliko drugače predstavil akterje udarca, zaradi katerega se je sklonil, tudi po sodbi pritožbenega sodišča ne more biti okoliščina, ki bi pod vprašaj postavljala oškodovančevo izpovedbo o tem, da je bil v obravnavanem dogodku poškodovan na način, ki izhaja iz krivdoreka, da je utrpel vse tam navedene poškodbe in da mu je te poškodbe povzročil ravno obdolženec.
Obsojenčevo slabo finančno stanje ne more biti razlog, da se stranska denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši na zaporni način. Ravno takšen namen zakonodajalca izhaja iz citirane določbe šestega odstavka 38. člena KZ. Glede na to, da je sodba, s katero je bila stranska denarna kazen obsojencu izrečena, postala pravnomočna 14. 12. 2012, bi dveletni relativni zastaralni rok potekel 14. 12. 2014. Vendar zastaranje pretrga vsako dejanje pristojnega organa, ki mu je namen izvršitev kazni. Dejanje pristojnega sodišča, ki je bilo usmerjeno v izvršitev stranske denarne kazni storjeno 11. 2. 2013, ko je izdalo plačilni nalog za plačilo le-te z določenim trimesečnim plačilnim rokom. S tem dejanjem je bil tek relativnega dveletnega zastaralnega roka pretrgan. Začel je znova teči in je potekel šele 11. 2. 2015, torej že po izdaji sedaj pritožbeno izpodbijane sodbe (16. 1. 2015). Seveda pa gre šteti, da je bil ta dveletni zastaralni rok pretrgan še z izvršilnim postopkom, ki je zoper obsojenca kot dolžnika tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Pravni interes za vložitev tožbe zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se tako predpostavlja že s tožbenim zatrjevanjem o obstoju pravnega dejanja dolžnika, storjenega na škodo upnika.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081991
ZPP člen 7, 7/1, 212, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – finančni leasing – povrnitev škode zaradi predčasne prekinitve pogodbe o finančnem leasingu – neprerekane trditve – nerelevantni ugovori – nedovoljeni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja – razpravno načelo
Domnevno neprimerno postopanje tožeče stranke v predpravdnem postopku na obstoj in višino vtoževane terjatve nima nobenega vpliva, saj se toženi stranki, tudi v kolikor bi bile trditve v tej smeri resnične, na ta način ne bi mogli razbremeniti plačila vtoževane obveznosti.
Po 2. odstavku 76. člena ZIZ sodišče v primeru ustavitve postopka na podlagi umika predloga za izvršbo razveljavi opravljena izvršilna dejanja. Izvršilna dejanja v postopku izvršbe na nepremičnino so določena v 167. členu ZIZ. Hipoteka, ki se vknjiži na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti, ni izvršilno dejanje izvršilnega sodišča, temveč odločitev (vknjižba) zemljiškoknjižnega sodišča na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi.
ZZK-1 v 90. členu določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bila izvršba ustavljena in izvršilno dejanje razveljavljeno zaradi umika predloga za izvršbo.
Iz povzete ureditve ZIZ in ZZK-1 torej izhaja, da sodišče v izvršilnem postopku (le) razveljavi (in ne izbriše zaznambe) opravljeno izvršilno dejanje (zaznamba izvršbe), izbris hipoteke, ki je bila vpisana po uradni dolžnosti, pa je predmet odločanja sodišča v zemljiškoknjižnem postopku.
izločitev dokazov - izjava priviligirane priče - zapis dogodkov - izločitev plačilnega naloga za prekršek
Lastnoročnega zapisa oškodovanke ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od priviligirane priče. Popis dogodkov v družini G. je sestavni del zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon oškodovancev. Ovadba oškodovanca, ki se je kot priviligirana priča odrekel pričanju pa se ne izloči iz spisa, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od priviligirane priče. Tako ne gre za nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo treba iz spisa izločiti, pač pa za dokaz, na katerem ne sme temeljiti sodba. Plačilni nalog je bil izdan potem, ko je policija posredovala na podlagi klica oškodovancev in ni uradni zaznamek o zbranih obvestilih od priviligiranih prič. Nanaša se na enega od istih historičnih dogodkov kot v obravnavani kazenski zadevi in ga izločiti ni mogoče tudi zaradi preverjanja morebitnega vštevanja v njem izrečene globe.
ZPP člen 227. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 101, 101/1, 101/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - odpoved večjemu številu delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Sodišče v zvezi z reorganizacijo poslovanja ni pristojno presojati, ali je sprememba v organizaciji delodajalca potrebna in smotrna. Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so prepuščene avtonomni odločitvi delodajalca, sodišče pa lahko v zvezi s tem preverja le, ali je bila reorganizacija navidezna. Tožena stranka je s programom razreševanja presežnih delavcev ukinila službo (organizacijsko enoto) in s tem tudi vseh sedem delovnih mest notranji kontrolor v poslovni mreži (ki ga je zasedala tudi tožnica), pri tem je del nalog službe ob njeni ukinitvi prenesla na drugo organizacijsko enoto, preostale naloge te službe pa je tožena stranka nehala izvajati. Tožena stranka je tako dokazala, da je bila reorganizacija dejansko izvedena, s tem pa je prenehala potreba po tožničinem delu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
duševno zdravje – sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za izrek ukrepa – nepravdni postopek – pritožba vložena po poteku pritožbenega roka
Za obstoj zakonskih pogojev za odreditev zdravljenja v varovanem oddelku brez privolitve mora biti izvedena (tudi) presoja, ali ugotovljene okoliščine utemeljujejo zaključek, da oseba huje ogroža zdravje sebe ali drugih, in ali ugotovljena duševna motnja povzroča pri osebi hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Do prekinitve postopka pride po samem zakonu z dnem, ko je zoper stečajnega dolžnika objavljen oklic o začetku stečajnega postopka (ne glede na njegovo pravnomočnost).
spor majhne vrednosti – obveznost enakega obravnavanja upnikov – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija – objektivna predpostavka izpodbojnosti – subjektivna predpostavka izpodbojnosti – izpolnitev, opravljena pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika – kompenzacija, sklenjena v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka – neenaka obravnava navadnih upnikov – nedokazanost predpostavke za nedovoljenost nujnih poplačil – neprerekane trditve
Tožena stranka bi morala dokazati, da je tožeča stranka kot stečajni dolžnik svojo izpolnitev opravila v takšnem roku po opravi storitev tožene stranke, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njima, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi primerljivih pravnih poslov (drugi odstavek 272. člena ZFPPIPP). Tega tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni zatrjevala, ob neizpodbiti domnevi, da je upnik – tožena stranka svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika, pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan objektivni pogoj izpodbojnosti po prvi točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 248. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 2.
izvedenec – izdelava izvida in mnenja – kaznovanje izvedenca – denarna kazen – prekoračitev roka
Izvedenca, ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, ki ga je določilo sodišče, je na podlagi 248. člena ZPP mogoče kaznovati z denarno kaznijo.