ZP-1 člen 25, 25/2. ZPrCP člen 50, 50/8, 58, 58/6.
odvzem predmetov - obrazloženost - subjektivni odnos lastnika predmeta
Fakultativni odvzem predmetov, katerih lastnik ni storilec prekrškov, temveč tretja oseba, po določbah ZP-1 nikakor ni pogojen s subjektivnim odnosom lastnika do storilčevega ravnanja. V takih primerih je torej odvzem predmetov tretji osebi omejen samo na tiste primere, ko gre za varstvo posebej varovanih dobrin in je, če sodišče tako oceni, utemeljen ne glede na to, ali lastnik kakorkoli prispeva k storitvi prekrška. Kajti (fakultativni) odvzem predmetov tretji osebi ne predstavlja sankcije, temveč ukrep, katerega namen je preprečiti nadaljnjo uporabo takega predmeta na način, ki bi kakorkoli lahko ogrozil varovane dobrine
ZFPPIPP člen 103, 103/8, 143, 144, 153. ZGD-1 člen 55, 55/6. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6, 9, 9/2, 10, 11, 11/2, 12.
postopek prisilne poravnave – predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave – nagrada upravitelja – odmera nagrade – nadomestilo za preizkus terjatev – nadomestilo za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic – nadomestilo za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave – nadomestilo za opravljanje nadzora – predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev – alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže – odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave
Dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na dolžnikovem seznamu terjatev, priloženem k predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, navedenih 225 terjatev. To pa pomeni, da lahko terjatve prijavijo vsi ti upniki. Kakršnakoli predvidevanja, kdo bo terjatev prijavil in kdo ne, so v fazi postopka, ko sodišče prve stopnje odloča o višini predujma zgolj špekulacije. Sodišče prve stopnje je pri upoštevanju števila možnih prijav upoštevalo podatke, ki jih je navedel sam dolžnik, kar je tudi pravilno in v skladu z ustaljeno sodno prakso. Podlaga za tak višji količnik je tako v skladu s Pravilnikom, podana le v primeru, da bo glede na vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave potrebno uporabiti določila oddelka 4.8 ZFPPIPP. V tem oddelku so določeni posebni ukrepi, ki veljajo le za srednje in velike družbe zaradi njihove uporabe pa so upraviteljeva opravila obsežnejša kot v primeru, ko se ta pravila ne uporabijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00016514
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 963, 963/1.
regresna pravica iz zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - izmikanje preiskavi - kasko zavarovanje - uporabnik vozila - voznik zavarovanega vozila - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (zakonita subrogacija) - dokazna ocena - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Škodo je z nepravilno vožnjo povzročil prvi toženec, ki je trdil le to, da ni bil vinjen. Podane so vse predpostavke toženčeve odškodninske odgovornosti, ki jih mora dokazati oškodovanec (škoda, protipravno ravnanje, vzročna zveza). Obstoj krivde se domneva. Prvi toženec bi zato moral dokazati, da ni kriv za nastalo škodo.
sklep o preizkusu terjatev – dovoljenost pritožbe – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovor o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic – položaj upnika – prijava izločitvene pravice
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o preizkusu terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora o prerekanju terjatve, ločitvene in izločitvene pravice, ki se mora vložiti že zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev.
Prepričanje pritožnika, da zgolj iz razloga, ker je v času izsleditve v nevozečem vozilu jedel (spal), policista nista imela pravice obdolženca preizkusiti glede njegovih psihofizičnih sposobnosti, je absolutno nesprejemljivo, zlasti, ker je obdolženec popreje bil udeležen v prometni nesreči in s kraja dogodka tudi odšel. Nasprotno, obdolženčeva identifikacija in ogled njegovega, takrat celo poškodovanega vozila, v povezavi s predhodno nesrečo, je policistoma odreditev preizkusa obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti celo velevala.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa zapuščinskega sodišča - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
Zaradi načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno dokazovati pravnih dejstev s katerim koli dokaznim sredstvom, s katerim bi jih bilo dovoljeno dokazovati v pravdnem postopku, temveč je pravni temelj dovoljeno dokazovati samo z listinami, ki po vsebini in drugih značilnostih izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
sprememba tožbe – relativne bistvene kršitve določb postopka – spor majhne vrednosti – nedopusten pritožbeni razlog
Skladno s pravno teorijo in sodno praks mora sodišče, v primerih, ko tožena stranka spremembi tožbe nasprotuje, izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe tožbe. Opustitev takšnega ravnanja pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Ker obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, takšne kršitve niso dovoljen pritožbeni razlog.
Pravni interes za vložitev tožbe zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se tako predpostavlja že s tožbenim zatrjevanjem o obstoju pravnega dejanja dolžnika, storjenega na škodo upnika.
Ob tem, ko je oškodovanec ves čas postopka trdil, da sta ga fizično napadla oba, obdolženec in S. K., ko je ves čas postopka stanovitno trdil, da mu je odločilni udarec, ki je vodil v poškodbo ustnice in zoba (začutil je toploto na obrazu in bolečino v zobu), prizadejal ravno obdolženec, dejstvo, da je, ko je bil vnovič zaslišan, nekoliko drugače predstavil akterje udarca, zaradi katerega se je sklonil, tudi po sodbi pritožbenega sodišča ne more biti okoliščina, ki bi pod vprašaj postavljala oškodovančevo izpovedbo o tem, da je bil v obravnavanem dogodku poškodovan na način, ki izhaja iz krivdoreka, da je utrpel vse tam navedene poškodbe in da mu je te poškodbe povzročil ravno obdolženec.
ZPP člen 8, 212, 243, 285, 337, 337/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - premoženje ustvarjeno z neodvisnim delovnim prispevkom - enovit pristop pri obravnavanju skupnega premoženja zakoncev - neuporabno izvedensko mnenje - skopa trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo
Ni nujno, da je delo zakoncev skupno in usmerjeno k istemu konkretnemu cilju. V obseg skupnega premoženja spada tudi tisto premoženje, ki sta ga ustvarila zakonca vsak s svojim od dela drugega zakonca neodvisnim delovnim prispevkom.
Enovit pristop pri obravnavanju skupnega premoženja.
Narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja, pri čemer je višina deležev odvisna od celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, pomembnem za nastanek skupnega premoženja - to pa je obdobje od sklenitve zakonske zveze do njenega prenehanja oz. do razpada življenjske skupnosti.
izločitev dokazov - izjava priviligirane priče - zapis dogodkov - izločitev plačilnega naloga za prekršek
Lastnoročnega zapisa oškodovanke ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od priviligirane priče. Popis dogodkov v družini G. je sestavni del zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon oškodovancev. Ovadba oškodovanca, ki se je kot priviligirana priča odrekel pričanju pa se ne izloči iz spisa, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od priviligirane priče. Tako ne gre za nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo treba iz spisa izločiti, pač pa za dokaz, na katerem ne sme temeljiti sodba. Plačilni nalog je bil izdan potem, ko je policija posredovala na podlagi klica oškodovancev in ni uradni zaznamek o zbranih obvestilih od priviligiranih prič. Nanaša se na enega od istih historičnih dogodkov kot v obravnavani kazenski zadevi in ga izločiti ni mogoče tudi zaradi preverjanja morebitnega vštevanja v njem izrečene globe.
ZPP člen 248. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 2.
izvedenec – izdelava izvida in mnenja – kaznovanje izvedenca – denarna kazen – prekoračitev roka
Izvedenca, ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, ki ga je določilo sodišče, je na podlagi 248. člena ZPP mogoče kaznovati z denarno kaznijo.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081991
ZPP člen 7, 7/1, 212, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – finančni leasing – povrnitev škode zaradi predčasne prekinitve pogodbe o finančnem leasingu – neprerekane trditve – nerelevantni ugovori – nedovoljeni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja – razpravno načelo
Domnevno neprimerno postopanje tožeče stranke v predpravdnem postopku na obstoj in višino vtoževane terjatve nima nobenega vpliva, saj se toženi stranki, tudi v kolikor bi bile trditve v tej smeri resnične, na ta način ne bi mogli razbremeniti plačila vtoževane obveznosti.
spor majhne vrednosti – obveznost enakega obravnavanja upnikov – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija – objektivna predpostavka izpodbojnosti – subjektivna predpostavka izpodbojnosti – izpolnitev, opravljena pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika – kompenzacija, sklenjena v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka – neenaka obravnava navadnih upnikov – nedokazanost predpostavke za nedovoljenost nujnih poplačil – neprerekane trditve
Tožena stranka bi morala dokazati, da je tožeča stranka kot stečajni dolžnik svojo izpolnitev opravila v takšnem roku po opravi storitev tožene stranke, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njima, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi primerljivih pravnih poslov (drugi odstavek 272. člena ZFPPIPP). Tega tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni zatrjevala, ob neizpodbiti domnevi, da je upnik – tožena stranka svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika, pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan objektivni pogoj izpodbojnosti po prvi točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 227. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 101, 101/1, 101/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - odpoved večjemu številu delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Sodišče v zvezi z reorganizacijo poslovanja ni pristojno presojati, ali je sprememba v organizaciji delodajalca potrebna in smotrna. Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so prepuščene avtonomni odločitvi delodajalca, sodišče pa lahko v zvezi s tem preverja le, ali je bila reorganizacija navidezna. Tožena stranka je s programom razreševanja presežnih delavcev ukinila službo (organizacijsko enoto) in s tem tudi vseh sedem delovnih mest notranji kontrolor v poslovni mreži (ki ga je zasedala tudi tožnica), pri tem je del nalog službe ob njeni ukinitvi prenesla na drugo organizacijsko enoto, preostale naloge te službe pa je tožena stranka nehala izvajati. Tožena stranka je tako dokazala, da je bila reorganizacija dejansko izvedena, s tem pa je prenehala potreba po tožničinem delu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
duševno zdravje – sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za izrek ukrepa – nepravdni postopek – pritožba vložena po poteku pritožbenega roka
Za obstoj zakonskih pogojev za odreditev zdravljenja v varovanem oddelku brez privolitve mora biti izvedena (tudi) presoja, ali ugotovljene okoliščine utemeljujejo zaključek, da oseba huje ogroža zdravje sebe ali drugih, in ali ugotovljena duševna motnja povzroča pri osebi hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
Po 2. odstavku 76. člena ZIZ sodišče v primeru ustavitve postopka na podlagi umika predloga za izvršbo razveljavi opravljena izvršilna dejanja. Izvršilna dejanja v postopku izvršbe na nepremičnino so določena v 167. členu ZIZ. Hipoteka, ki se vknjiži na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti, ni izvršilno dejanje izvršilnega sodišča, temveč odločitev (vknjižba) zemljiškoknjižnega sodišča na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi.
ZZK-1 v 90. členu določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bila izvršba ustavljena in izvršilno dejanje razveljavljeno zaradi umika predloga za izvršbo.
Iz povzete ureditve ZIZ in ZZK-1 torej izhaja, da sodišče v izvršilnem postopku (le) razveljavi (in ne izbriše zaznambe) opravljeno izvršilno dejanje (zaznamba izvršbe), izbris hipoteke, ki je bila vpisana po uradni dolžnosti, pa je predmet odločanja sodišča v zemljiškoknjižnem postopku.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Do prekinitve postopka pride po samem zakonu z dnem, ko je zoper stečajnega dolžnika objavljen oklic o začetku stečajnega postopka (ne glede na njegovo pravnomočnost).