ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – pravne osebe – popolna oprostitev plačila sodnih taks – dejansko stanje – dovoljene pritožbene novote – bilanca stanja
Pritožnica uspešno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Tako npr. sodišče prve stopnje (prek dokazov, ki jih je samo izvajalo) ugotavlja, da je stanje zalog tožeče stranke 51 x presegajo vrednost dolžne sodne takse (in tožeči stranki očita, da navedb, da z njimi ne more razpolagati, ni podala), pritožnica pa v pritožbi trdi, da je stanje zalog 0, kar tudi ustrezno dokazno podkrepi. Res je sicer, da so ta dejstva in dokazi v pritožbi novi, a je pritožnica ustrezno pojasnila, da teh dejstev, s katerimi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ob vložitvi predloga še ni poznala, oziroma takrat (28. 4. 2015) še ni razpolagala z dokazi, ki jih prilaga pritožbi, in s katerimi utemeljuje pritožbene navedbe, zlasti letno poročilo AJPES. To je datirano (27. 5. 2015) po vložitvi predloga in celo po izdaji izpodbijanega sklepa, nanaša pa se na leto 2014. Očitno gre torej za dopustne pritožbene novote.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 178/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na nepremičnino - ugotovitev vrednosti nepremičnine - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - kršitev pravice do izjave - odgovor cenilca - pripombe dolžnika - dopolnitev cenitve - cenilno mnenje - cenitev - lastnosti nepremičnine - metode ocenjevanja nepremičnin - dejanska tržna vrednost - metoda primerljivih prodaj - pavšalna kritika - dvom v pravilnost cenitve - zavlačevanje postopka - toplotna izolacija - vrstna hiša - adaptacija hiše - poštena tržna vrednost - stanovanjska hiša - metoda najboljše uporabe zemljišča - pozidano zemljišče - hipotetična vrednost - aktualno stanje nepremičnine - bistvena sprememba vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Za potrebe prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku se ugotavlja tržno vrednost nepremičnine na dan cenitve, ne pa (najvišjo možno) hipotetično tržno vrednost nepremičnine (s spremenjenimi lastnostmi).
Uporaba metode najboljše uporabe zemljišča pride v poštev predvsem v primerih, ko je treba oceniti, kakšna bi bila najgospodarnejša uporaba nepozidanega zemljišča (kakšno vrsto zgradbe bi bilo najbolj smiselno zgraditi na prostem zemljišču).
Sodišče prve stopnje se je sicer oprlo na določen odgovor cenilke, vendar pa pri tem odgovoru ne gre za dopolnitev cenitve, ki bi morala biti nujno vročena v odgovor dolžniku, temveč gre le za dodatno razlago izdelanega cenilnega mnenja, ki sploh ne bi bila potrebna.
Za sklepe procesnega vodstva je značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi tudi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanje ni vezano in jih lahko spremeni. Ker zakon zoper sklepe procesnega vodstva ne dopušča posebne pritožbe, jih je možno izpodbijati le skupaj z odločitvijo o glavni stvari, pri čemer ni pomembno, da je bila stranka o pravici do pritožbe napačno poučena v pravnem pouku prvostopne odločbe, saj takšen pravni pouk stranki ne more podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice ne daje zakon.
oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka – dokazno breme na strani obsojenca
Dokazno breme o obstoju okoliščin, da bi bilo zaradi plačila stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obsojenca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, je na strani obsojenca. Ker obsojenec v predlogu ni predložil ustreznih listin in potrdil, ki bi sodišču prve stopnje omogočala presojo, ga je pozvalo, da to stori v roku petnajst dni. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tega obsojenec v roku ni storil, ravno tako ni prosil za podaljšanje tega roka iz razlogov, ki jih šele sedaj navaja v pritožbi. Zaradi navedenega s pritožbo ne more uspeti, saj je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog, v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZKP, zavrglo.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Črno goro o socialnem zavarovanju v 1. odstavku 37. člena določa, da pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice od 7. oktobra 1991 priznal po pravnih predpisih SFRJ z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, ostanejo obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je te pokojnine priznal. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, priznano od 8. oktobra 1991 dalje po pravnih predpisih ene od pogodbenic po umrlemu upokojencu, ki je pravico do pokojnine pridobil do 7. 10. 1991. Invalidska pokojnina, ki je predstavljala osnovo za odmero družinske oziroma vdovske pokojnine tožnici, je bila umrlemu priznana v obdobju pred 7. 10. 1991 na podlagi pravnih predpisov nekdanje SFRJ tudi z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po slovenski zakonodaji. Te pokojnine pa po citirani določbi Sporazuma ostanejo obveznost pristojnega nosilca zavarovanja, ki je te pokojnine priznal. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, priznano od 8. 10. 1991 dalje po pravnih predpisih ene od pogodbenic po umrlem upokojencu, ki je pravico do pokojnine pridobil do 7. 10. 1991. Ker gre v konkretni zadevi za takšnem primer, tožnica ni upravičena do preračuna družinske pokojnine in torej do vdovske oziroma sorazmernega dela vdovske pokojnine ter pokojnina še naprej ostane obveznost nosilca zavarovanja v Črni gori.
Drugi odstavek 15. člena ZUPJS, ki določa način upoštevanja dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, je potrebno pravilno razlagati in uporabiti tako, da se primarno upoštevajo podatki o dohodku iz preteklega leta 2013 (glede na v letu 2014 vloženo zahtevo za oprostitev plačila institucionalnega varstva) in ne predpreteklega leta, kot v predsodnem postopku. Pri tem ni bistveno, da informativni izračun ali odločba o dohodnini do dneva izdaje prvostopenjskega upravnega akta v mesecu marcu 2014 še ni bila izdana, saj so zavezanci podatke za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca meseca januarja tekočega leta.
rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pritožba zoper sklep opr. št. I Ps 2201/2014 z dne 9. 3. 2015 o zavrženju tožbe vložena prepozno. Sklep o zavrženju tožbe je bil tožnici vročen 11. 3. 2015, 15 - dnevni rok za pritožbo pa se je iztekel v četrtek 26. 3. 2015. Pritožba bi bila vložena pravočasno, če bi bila najpozneje tega dne oddana priporočeno na pošto. Ker je iz pisemske ovojnice razvidno, da jo je tožnica na pošto z navadno pošiljko oddala 20. 4. 2015, je bila pritožba vložena po izteku 15 - dnevnega pritožbenega roka in jo je zato sodišče prve stopnje zakonito zavrglo (343. člen ZPP).
dodatek za pomoč in postrežbo - revizija - zavrženje revizije
V sporu o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo revizija ni dovoljena, niti tožnik ni izkazal, da je revizijo vložil nekdo, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je izpodbijani sklep, s katerim je revizija zavržena, zakonit.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 60/3, 61, 93.
invalid III. kategorije - invalidnost - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku je še podana preostala delovna zmožnost, in sicer je zaradi bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo v polnem delovnem času, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno pa je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Ker pri tožniku še ni bilo mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo, tožbeni zahtevek na njegovo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
telesna okvara - invalidnina - zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Tožnik je vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po izteku pritožbenega roka, zato je pritožba zakonito zavržena (ZPP člen 112 in 343).
vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - pogodba o poravnavi
Tožeča in tožena stranka sta sklenili poravnavo, v kateri sta ugotovili, da je bilo toženi stranki denarno nadomestilo izplačano v času, ko ni bila več prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. Zato bi morala nastali dolg poravnati v šestih mesečnih obrokih. Ker tožena stranka obveznosti, dogovorjenih s pogodbo o poravnavi, ni izpolnila, vtoževani znesek pa ustreza seštevku zapadlih neplačanih obrokov po navedeni poravnavi, je tožbeni zahtevek za vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova brezposelnosti utemeljen.
Čeprav je tožena stranka izpodbijani upravni odločbi sama odpravila še pred končanjem tega sodnega postopka in je s tem odpadel tudi pravni interes za vloženo tožbo, se v okoliščinah konkretnega primera ne more razrešiti odgovornosti za povzročene stroške tožniku. Sodna praksa za krivdno ravnanje šteje tudi neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnik je v pisni vlogi izrecno izjavil, da tožbo iz spora o glavni stvari umika, vendar je tožena stranka umiku nasprotovala, zato mora skladno s 156. členom ZPP tožniku povrniti nastale stroške postopka.
Vsi štirje tožniki so univerzalni pravni nasledniki prvotne tožnice zato so v enakem materialno pravnem razmerju do toženke, po materialnem pravu je mogoča le enaka odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vse tožnike. Tožeča stranka je dovolj konkretizirala trditveno podlago glede utemeljenosti zahtevka po višini, ko je navedla identifikacijske znake nepremičnin, njihovo vrsto rabe in površino v kvadratnih metrih, …. v skupni površini 1877 m2 ter določno postavila znesek istovredne terjatve.
Tisti, ki je pridobil premoženje na podlagi upravne odločbe, ki je bila kasneje izrečena za nično, mora vrniti to premoženje.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - obnova postopka - predlog - subjektivni rok - zavrženje predloga
Od dneva vročitve sodbe sodišča v drugi zadevi, ki je bila vročena tožečima strankama 15. 12. 2014, sta imeli tožeči stranki možnost podati predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj sta najkasneje takrat izvedeli za nova dejstva oziroma pridobili možnost uporabiti nove dokaze. Zato je 15. 12. 2014 začel teči 30-dnevni subjektivni rok iz 396. člena ZPP. Predlog za obnovo postopka, vložen dne 11. 3. 2015, je vložen po poteku tega rok, zato je utemeljeno zavržen.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3. ZPIZ-2 člen 63.
invalidnost I. kategorije - invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - nadomestilo za invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen
Pri tožniku še ni podana I. kategorija invalidnosti. Iz prepričljivega mnenja sodne izvedenke namreč izhaja, da je pri tožniku podana delovna zmožnost, s tem da so potrebne omejitve pri delu in časovna razbremenitev. Zato je tožnik utemeljeno razvrščen v III. in ne I. kategorijo invalidnosti.
plačilo sodne takse – procesne predpostavke – rok za plačilo sodne takse – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo prek ponudnika plačilnih storitev – domneva pravočasnosti plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi z uporabo domneve iz 1. odstavka 6.b člena ZST-1 moral biti nalog za nakazilo denarnih sredstev v dobro prehodnega podračuna sodišča oddan ponudniku plačilnih storitev pred iztekom roka za plačilo sodne takse, v konkretnem primeru najkasneje 5. 1. 2015, saj ta domneva varuje le tistega taksnega zavezanca, ki je nalog za nakazilo denarnih sredstev sodišču oddal pravočasno. Določilo, po katerem se pri plačilu sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, če je denarno nakazilo prejeto v dobro računa sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, namreč ne podaljšuje roka za plačilo sodne takse še za tri dni.
ZST-1 člen 1, 1/3,11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 7, 212.
odlog plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – izjava o premoženjskem stanju – opombe – javno objavljeni podatki – zadnje letno poročilo – sprememba premoženjskega stanja – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Predlagatelj mora zatrjevati in nato še dokazati, da je njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da bi bila s (takojšnjim) plačilom sodne takse ogrožena njegova dejavnost. Odlog in obročno plačilo sodne takse sta namreč izjemi od pravila, da je (celotno) sodno takso potrebno plačati že ob vložitvi pritožbe. Izjeme pa je potrebno presojati restriktivno, kar pomeni, da za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne zadošča npr. že obstoj slabe gospodarske situacije v državi ali strankino slabo likvidnostno stanje.
Kakšne so aktualne razmere, mora stranka zatrjevati in dokazovati sama. Če te ne ustrezajo podatkom iz izjave o premoženjskem stanju, mora v predlogu in izjavi na to opozoriti in za to svojo trditev predložiti tudi ustrezne dokaze.
Da bi sodišče prve stopnje spremembo premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja v času od zadnje javne objave lahko upoštevalo, bi morala tožena stranka to zatrjevati in nato za navedeno spremembo tudi predložiti ustrezne dokaze.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006291
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1.
lahka telesna poškodba – telesna poškodba kot zakonski znak
Sodišče prve stopnje je v navedeni točki izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je telesna poškodba eden izmed zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja. Po oceni pritožbenega sodišča je tudi pravilno ugotovilo, da opisano dejanje v obtožnem predlogu tega zakonskega znaka nima, saj je opisan le način nastanka poškodbe, sama poškodba pa ni zatrjevana, niti nanjo ni mogoče sklepati iz načina nastanka poškodbe, kot zatrjuje pritožnik. Res je, kar navaja pritožnik, da v opisu ni mogoče konkretizirati oziroma natančno določiti prav vse elemente protipravnega ravnanja, vendar nima prav, da v opisu „omenjen zdravniški izvid št. 4“ znak kaznivega dejanja telesne poškodbe dovolj konkretizira. Niti iz pritožbenih navedb ni mogoče razbrati kakšna telesna poškodba je oškodovancu nastala zaradi obdolženkinega ravnanja, zato pritožnik nima prav, da gre pri izpodbijanem sklepu „za neke vrste sprenevedanje“. Če je oškodovanec kot tožilec, kot sam trdi v pritožbi, razpolagal z zdravniškim izvidom, je imel možnost, da, v kolikor so v zdravniškem izvidu navedene poškodbe, te vnese v opis obravnavanega kaznivega dejanja. Če tega ni storil, ne more iti v škodo obdolženke.