ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – pravne osebe – popolna oprostitev plačila sodnih taks – dejansko stanje – dovoljene pritožbene novote – bilanca stanja
Pritožnica uspešno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Tako npr. sodišče prve stopnje (prek dokazov, ki jih je samo izvajalo) ugotavlja, da je stanje zalog tožeče stranke 51 x presegajo vrednost dolžne sodne takse (in tožeči stranki očita, da navedb, da z njimi ne more razpolagati, ni podala), pritožnica pa v pritožbi trdi, da je stanje zalog 0, kar tudi ustrezno dokazno podkrepi. Res je sicer, da so ta dejstva in dokazi v pritožbi novi, a je pritožnica ustrezno pojasnila, da teh dejstev, s katerimi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ob vložitvi predloga še ni poznala, oziroma takrat (28. 4. 2015) še ni razpolagala z dokazi, ki jih prilaga pritožbi, in s katerimi utemeljuje pritožbene navedbe, zlasti letno poročilo AJPES. To je datirano (27. 5. 2015) po vložitvi predloga in celo po izdaji izpodbijanega sklepa, nanaša pa se na leto 2014. Očitno gre torej za dopustne pritožbene novote.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 178/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na nepremičnino - ugotovitev vrednosti nepremičnine - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - kršitev pravice do izjave - odgovor cenilca - pripombe dolžnika - dopolnitev cenitve - cenilno mnenje - cenitev - lastnosti nepremičnine - metode ocenjevanja nepremičnin - dejanska tržna vrednost - metoda primerljivih prodaj - pavšalna kritika - dvom v pravilnost cenitve - zavlačevanje postopka - toplotna izolacija - vrstna hiša - adaptacija hiše - poštena tržna vrednost - stanovanjska hiša - metoda najboljše uporabe zemljišča - pozidano zemljišče - hipotetična vrednost - aktualno stanje nepremičnine - bistvena sprememba vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Za potrebe prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku se ugotavlja tržno vrednost nepremičnine na dan cenitve, ne pa (najvišjo možno) hipotetično tržno vrednost nepremičnine (s spremenjenimi lastnostmi).
Uporaba metode najboljše uporabe zemljišča pride v poštev predvsem v primerih, ko je treba oceniti, kakšna bi bila najgospodarnejša uporaba nepozidanega zemljišča (kakšno vrsto zgradbe bi bilo najbolj smiselno zgraditi na prostem zemljišču).
Sodišče prve stopnje se je sicer oprlo na določen odgovor cenilke, vendar pa pri tem odgovoru ne gre za dopolnitev cenitve, ki bi morala biti nujno vročena v odgovor dolžniku, temveč gre le za dodatno razlago izdelanega cenilnega mnenja, ki sploh ne bi bila potrebna.
Za sklepe procesnega vodstva je značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi tudi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanje ni vezano in jih lahko spremeni. Ker zakon zoper sklepe procesnega vodstva ne dopušča posebne pritožbe, jih je možno izpodbijati le skupaj z odločitvijo o glavni stvari, pri čemer ni pomembno, da je bila stranka o pravici do pritožbe napačno poučena v pravnem pouku prvostopne odločbe, saj takšen pravni pouk stranki ne more podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice ne daje zakon.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 215, 215/3, 221.b, 221.e, 221.e/7, 221.g. ZPP člen 274, 319, 319/2.
poenostavljena prisilna poravnava - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - izvršilni naslov - pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave
Iz vsebine tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave (221.b člen ZFPPIPP), izhaja, da je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, in sicer proti dolžniku in morebitnim porokom iz drugega odstavka 210. člena tega zakona. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen) ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo. Za te postopke se namreč v skladu z 221.b členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena citiranega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo). Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006291
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1.
lahka telesna poškodba – telesna poškodba kot zakonski znak
Sodišče prve stopnje je v navedeni točki izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je telesna poškodba eden izmed zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja. Po oceni pritožbenega sodišča je tudi pravilno ugotovilo, da opisano dejanje v obtožnem predlogu tega zakonskega znaka nima, saj je opisan le način nastanka poškodbe, sama poškodba pa ni zatrjevana, niti nanjo ni mogoče sklepati iz načina nastanka poškodbe, kot zatrjuje pritožnik. Res je, kar navaja pritožnik, da v opisu ni mogoče konkretizirati oziroma natančno določiti prav vse elemente protipravnega ravnanja, vendar nima prav, da v opisu „omenjen zdravniški izvid št. 4“ znak kaznivega dejanja telesne poškodbe dovolj konkretizira. Niti iz pritožbenih navedb ni mogoče razbrati kakšna telesna poškodba je oškodovancu nastala zaradi obdolženkinega ravnanja, zato pritožnik nima prav, da gre pri izpodbijanem sklepu „za neke vrste sprenevedanje“. Če je oškodovanec kot tožilec, kot sam trdi v pritožbi, razpolagal z zdravniškim izvidom, je imel možnost, da, v kolikor so v zdravniškem izvidu navedene poškodbe, te vnese v opis obravnavanega kaznivega dejanja. Če tega ni storil, ne more iti v škodo obdolženke.
rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pritožba zoper sklep opr. št. I Ps 2201/2014 z dne 9. 3. 2015 o zavrženju tožbe vložena prepozno. Sklep o zavrženju tožbe je bil tožnici vročen 11. 3. 2015, 15 - dnevni rok za pritožbo pa se je iztekel v četrtek 26. 3. 2015. Pritožba bi bila vložena pravočasno, če bi bila najpozneje tega dne oddana priporočeno na pošto. Ker je iz pisemske ovojnice razvidno, da jo je tožnica na pošto z navadno pošiljko oddala 20. 4. 2015, je bila pritožba vložena po izteku 15 - dnevnega pritožbenega roka in jo je zato sodišče prve stopnje zakonito zavrglo (343. člen ZPP).
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
Tožnik je v tožbi zahteval obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka – dokazno breme na strani obsojenca
Dokazno breme o obstoju okoliščin, da bi bilo zaradi plačila stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obsojenca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, je na strani obsojenca. Ker obsojenec v predlogu ni predložil ustreznih listin in potrdil, ki bi sodišču prve stopnje omogočala presojo, ga je pozvalo, da to stori v roku petnajst dni. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tega obsojenec v roku ni storil, ravno tako ni prosil za podaljšanje tega roka iz razlogov, ki jih šele sedaj navaja v pritožbi. Zaradi navedenega s pritožbo ne more uspeti, saj je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog, v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZKP, zavrglo.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083695
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 98, 98/1.
spor majhne vrednosti – izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb – upravnik – pooblaščenci – generalno pooblastilo – predložitev pooblastila – deponiranje pooblastila
Upravnik večstanovanjske zgradbe ima pooblastilo zastopati etažne lastnike, vključno z vložitvijo tožbe za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo tožnika. Za zastopanje pred sodišči torej v tem primeru ne potrebuje posebnega, dodatnega pooblastila. Za svoje zastopanje v postopku pred sodišči pa lahko upravnik pooblasti odvetnika.
Če se pooblaščenec sklicuje na točno določeno generalno pooblastilo, ki je deponirano na sodišču, na ta način izkaže svoje pooblastilo.
odgovornost prevoznika v cestnem prometu - poškodba potnika - objektivna odgovornost - izstop iz avtobusa
Zgolj pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da škoda izvira iz ravnanja potnika, ob sicer neizkazani neprepričljivosti ali nepredvidljivosti tega ravnanja oziroma neizpodbiti domnevi obstoja vzročne zveze med sestopanjem iz avtobusa ter nastankom vtoževane škode, samo po sebi ni pravno relevantno.
pogodba o naročilu - odstop od pogodbe - utemeljeni razlogi za odstop od pogodbe - škoda zaradi odstopa od pogodbe
„Utemeljen razlog“ iz drugega odstavka 782. člena OZ pomeni vzrok, za katerega ne odgovarja mandatar. Pri „škodi“ po tej določbi pa gre za utrditev pozitivnega pogodbenega interesa, v skladu s katerim naj se pogodba v celoti izvrši, v nasprotnem primeru pa naj mandatar, ki je pogodbo izpolnjeval, ne trpi izgube dohodka, ki ga je upravičeno pričakoval, a ga ni dosegel zaradi odstopa naročitelja.
OZ člen 34, 38, 375. ZIZ člen 17, 17/1, 21. ZN člen 4.
izvršilni naslov - hipotekarna kreditna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - načelo stroge formalne legalitete - zavrnitev izvršilnega predloga - opredelitev dolžnikove obveznosti - prepoved obrestnih obresti - terjatev iz naslova stroškov opominjanja
Upniku je procesno varstvo (v izvršilnem postopku) zagotovljeno šele, ko je jasno, da ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu.
Pri tožniku ni prišlo do izgube realitetne kontrole in se še zmore sam hraniti, oblačiti, slačiti, sezuvati, neovirano gibati v prostoru, ustrezno uporabljati WC, sam pa zmore tudi elemente osnovne higiene in samostojnega gibanja. Ker iz medicinske dokumentacije ne izhaja, da tožnik ne bi zmogel opravljati vseh življenjskih opravil oziroma da ne bi zmogel opravljati večine osnovnih življenjskih opravil, niti da gre za težjega psihiatričnega bolnika v domači negi, ki potrebuje stalno nadzorstvo, niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, določeni v 101. in 102. členu ZPIZ-2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - obnova postopka - predlog - subjektivni rok - zavrženje predloga
Od dneva vročitve sodbe sodišča v drugi zadevi, ki je bila vročena tožečima strankama 15. 12. 2014, sta imeli tožeči stranki možnost podati predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj sta najkasneje takrat izvedeli za nova dejstva oziroma pridobili možnost uporabiti nove dokaze. Zato je 15. 12. 2014 začel teči 30-dnevni subjektivni rok iz 396. člena ZPP. Predlog za obnovo postopka, vložen dne 11. 3. 2015, je vložen po poteku tega rok, zato je utemeljeno zavržen.
dodatek za pomoč in postrežbo - revizija - zavrženje revizije
V sporu o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo revizija ni dovoljena, niti tožnik ni izkazal, da je revizijo vložil nekdo, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je izpodbijani sklep, s katerim je revizija zavržena, zakonit.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 60/3, 61, 93.
invalid III. kategorije - invalidnost - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku je še podana preostala delovna zmožnost, in sicer je zaradi bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo v polnem delovnem času, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno pa je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Ker pri tožniku še ni bilo mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo, tožbeni zahtevek na njegovo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Čeprav je tožena stranka izpodbijani upravni odločbi sama odpravila še pred končanjem tega sodnega postopka in je s tem odpadel tudi pravni interes za vloženo tožbo, se v okoliščinah konkretnega primera ne more razrešiti odgovornosti za povzročene stroške tožniku. Sodna praksa za krivdno ravnanje šteje tudi neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnik je v pisni vlogi izrecno izjavil, da tožbo iz spora o glavni stvari umika, vendar je tožena stranka umiku nasprotovala, zato mora skladno s 156. členom ZPP tožniku povrniti nastale stroške postopka.
telesna okvara - invalidnina - zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Tožnik je vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po izteku pritožbenega roka, zato je pritožba zakonito zavržena (ZPP člen 112 in 343).
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar
Telesno okvaro je mogoče ugotoviti le za takšne okvare posameznih organov ali delov telesa in pod pogoji ter na način, kot je določeno v Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar. Ker pri tožniku ni izkazana bodisi popolna izguba funkcije vsaj enega segmenta ledvene hrbtenice v končni fazi, niti okvara vida ali takšna stopnja okvare sluha, da bi bilo mogoče ugotoviti telesno okvaro po Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar, tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih upravnih odločb in na priznanje pravice do invalidnine ni utemeljen.