Drugi odstavek 15. člena ZUPJS, ki določa način upoštevanja dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, je potrebno pravilno razlagati in uporabiti tako, da se primarno upoštevajo podatki o dohodku iz preteklega leta 2013 (glede na v letu 2014 vloženo zahtevo za oprostitev plačila institucionalnega varstva) in ne predpreteklega leta, kot v predsodnem postopku. Pri tem ni bistveno, da informativni izračun ali odločba o dohodnini do dneva izdaje prvostopenjskega upravnega akta v mesecu marcu 2014 še ni bila izdana, saj so zavezanci podatke za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca meseca januarja tekočega leta.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3. ZPIZ-2 člen 63.
invalidnost I. kategorije - invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - nadomestilo za invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen
Pri tožniku še ni podana I. kategorija invalidnosti. Iz prepričljivega mnenja sodne izvedenke namreč izhaja, da je pri tožniku podana delovna zmožnost, s tem da so potrebne omejitve pri delu in časovna razbremenitev. Zato je tožnik utemeljeno razvrščen v III. in ne I. kategorijo invalidnosti.
Vsi štirje tožniki so univerzalni pravni nasledniki prvotne tožnice zato so v enakem materialno pravnem razmerju do toženke, po materialnem pravu je mogoča le enaka odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vse tožnike. Tožeča stranka je dovolj konkretizirala trditveno podlago glede utemeljenosti zahtevka po višini, ko je navedla identifikacijske znake nepremičnin, njihovo vrsto rabe in površino v kvadratnih metrih, …. v skupni površini 1877 m2 ter določno postavila znesek istovredne terjatve.
Tisti, ki je pridobil premoženje na podlagi upravne odločbe, ki je bila kasneje izrečena za nično, mora vrniti to premoženje.
invalid III. kategorije - pravica do nadomestila za invalidnost - delo za krajši delovni čas od polnega
ZPIZ-1 za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost ne določa pogoja, da mora invalid delo ves čas premestitve opravljati v polnem delovnem času. Časovna razbremenitev oz. časovni element (opravljanje dela v polnem ali v skrajšanem delovnem času) ni podlaga za priznanje pravice, še manj za ustavitev izplačevanja nadomestila za invalidnost. Ker je bila tožnica tudi v obdobju po 18. 6. 2011 zavarovana za polni delovni čas 40 ur tedensko, s tem da je koristila krajši delovni čas v obsegu 10 ur tedensko iz naslova pravic, ki ji gredo po ZSDP (iz naslova starševstva), tožena stranka ni imela podlage za izdajo izpodbijane odločbe, s katero je tožnici ustavila izplačevanje nadomestila za invalidnost z 18. 6. 2011.
SPZ člen 151. ZIZ člen 58, 58/2, 86, 267, 270, 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 5, 214, 214/2.
pogoji za zavarovalno začasno odredbo – že obstoj zavarovanja in tek izvršbe – ureditvena začasna odredba v povezavi z devastacijsko tožbo – prepoved sečnje gozda – grozeča škoda – zmanjševanje vrednosti izvršilnega predmeta - prepoved razpolaganja z zarubljenim predmetom – upnikovo trditveno in dokazno breme – dolžnikova pravica do izjave glede upnikovega odgovora na ugovor in pravočasnost njegovih navedb – stroškovna ločenost postopka z začasno odredbo
Ker sta upnici že pridobili izvršilni naslov za terjatve, katerih poplačilo naj bi bilo ogroženo, pri tem pa tudi v izvršilnem postopku na obravnavanih nepremičninah še hipoteko z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ni pogojev za izdajo zavarovalne začasne odredbe.
Običajno uživanje nepremičnine, kar je tudi legalna (s strani pristojne institucije nadzorovana in odobrena) sečnja gozda, ne pomeni grozeče škode.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Črno goro o socialnem zavarovanju v 1. odstavku 37. člena določa, da pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice od 7. oktobra 1991 priznal po pravnih predpisih SFRJ z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, ostanejo obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je te pokojnine priznal. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, priznano od 8. oktobra 1991 dalje po pravnih predpisih ene od pogodbenic po umrlemu upokojencu, ki je pravico do pokojnine pridobil do 7. 10. 1991. Invalidska pokojnina, ki je predstavljala osnovo za odmero družinske oziroma vdovske pokojnine tožnici, je bila umrlemu priznana v obdobju pred 7. 10. 1991 na podlagi pravnih predpisov nekdanje SFRJ tudi z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po slovenski zakonodaji. Te pokojnine pa po citirani določbi Sporazuma ostanejo obveznost pristojnega nosilca zavarovanja, ki je te pokojnine priznal. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, priznano od 8. 10. 1991 dalje po pravnih predpisih ene od pogodbenic po umrlem upokojencu, ki je pravico do pokojnine pridobil do 7. 10. 1991. Ker gre v konkretni zadevi za takšnem primer, tožnica ni upravičena do preračuna družinske pokojnine in torej do vdovske oziroma sorazmernega dela vdovske pokojnine ter pokojnina še naprej ostane obveznost nosilca zavarovanja v Črni gori.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar
Telesno okvaro je mogoče ugotoviti le za takšne okvare posameznih organov ali delov telesa in pod pogoji ter na način, kot je določeno v Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar. Ker pri tožniku ni izkazana bodisi popolna izguba funkcije vsaj enega segmenta ledvene hrbtenice v končni fazi, niti okvara vida ali takšna stopnja okvare sluha, da bi bilo mogoče ugotoviti telesno okvaro po Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar, tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih upravnih odločb in na priznanje pravice do invalidnine ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 215, 215/3, 221.b, 221.e, 221.e/7, 221.g. ZPP člen 274, 319, 319/2.
poenostavljena prisilna poravnava - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - izvršilni naslov - pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave
Iz vsebine tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave (221.b člen ZFPPIPP), izhaja, da je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, in sicer proti dolžniku in morebitnim porokom iz drugega odstavka 210. člena tega zakona. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen) ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo. Za te postopke se namreč v skladu z 221.b členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena citiranega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo). Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi).
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov postopka. Za odločanje o sporu je odločilen končni uspeh strank v pravdi. Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo odločb toženca o negativni uskladitvi pokojnin, zavrglo, ker tožeča stranka ni več izkazovala pravnega interesa za nadaljevanje postopka, saj je bilo sporno razmerje po vložitvi tožbe med strankama pravnomočno razrešeno in si svojega pravnega položaja tožeča stranka ni mogla več izboljšati. To pa pomeni, da sodišče ni presojalo utemeljenosti tožbenega zahtevka in zato ni podlage za odločitev o stroških postopka po določbi 154. člena ZPP oz. po načelu uspeha v pravdi. Tožeča stranka po prepričanju pritožbenega sodišča ni z ničemer uspela, niti v višini 50 % in je zato pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijano III. točko izreka spremenilo in odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.
vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - pogodba o poravnavi
Tožeča in tožena stranka sta sklenili poravnavo, v kateri sta ugotovili, da je bilo toženi stranki denarno nadomestilo izplačano v času, ko ni bila več prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. Zato bi morala nastali dolg poravnati v šestih mesečnih obrokih. Ker tožena stranka obveznosti, dogovorjenih s pogodbo o poravnavi, ni izpolnila, vtoževani znesek pa ustreza seštevku zapadlih neplačanih obrokov po navedeni poravnavi, je tožbeni zahtevek za vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova brezposelnosti utemeljen.
dodatek za pomoč in postrežbo - revizija - zavrženje revizije
V sporu o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo revizija ni dovoljena, niti tožnik ni izkazal, da je revizijo vložil nekdo, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je izpodbijani sklep, s katerim je revizija zavržena, zakonit.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 60/3, 61, 93.
invalid III. kategorije - invalidnost - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku je še podana preostala delovna zmožnost, in sicer je zaradi bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo v polnem delovnem času, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno pa je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Ker pri tožniku še ni bilo mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo, tožbeni zahtevek na njegovo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Čeprav je tožena stranka izpodbijani upravni odločbi sama odpravila še pred končanjem tega sodnega postopka in je s tem odpadel tudi pravni interes za vloženo tožbo, se v okoliščinah konkretnega primera ne more razrešiti odgovornosti za povzročene stroške tožniku. Sodna praksa za krivdno ravnanje šteje tudi neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnik je v pisni vlogi izrecno izjavil, da tožbo iz spora o glavni stvari umika, vendar je tožena stranka umiku nasprotovala, zato mora skladno s 156. členom ZPP tožniku povrniti nastale stroške postopka.
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF, potem ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
znižanje preživnine – strošek prehrane otroka – pogodba o zaposlitvi za določen čas – dodatni viri dohodka
Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da ima tožnik poleg sledljivih dohodkov še dodatne vire dohodka iz dela. Sicer pa tudi, če dodatnih dohodkov ne pridobiva, kot to zatrjuje, bi jih moral. Pri določanju preživnine je namreč potrebno upoštevati tudi potencialne preživninske zmožnosti staršev. Tožnik je za delo zmožen, ima specifično znanje in (bi lahko) po oceni pritožbenega sodišča zasluži(l) vsaj toliko, kot je ob prvi določitvi preživnine, saj (bi) mora ob tako številčni družini, kot si jo je ustvaril, storiti vse, kar je potrebno da zasluži toliko, da bo lahko preživljal vse svoje otroke, kar je tudi njegova dolžnost, ki je določena v 54. členu URS.
prehod zapuščine na državo - zapuščina brez dedičev - možnost odklonitve prevzema zapuščine brez dedičev - obvestitev države
Zapuščinsko sodišče mora pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dediča na državo obvestiti RS. Namen spremenjene zakonodaje je v tem, da se RS vnaprej seznani z morebitno prezadolženostjo zapuščine in ustrezno ukrepa.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo, upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači, in je tako tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške, je potrebno pravdne stroške tožeče stranke odmeriti glede na priglašeno vrednost.