telesna okvara - invalidnina - zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Tožnik je vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po izteku pritožbenega roka, zato je pritožba zakonito zavržena (ZPP člen 112 in 343).
dodatek za pomoč in postrežbo - revizija - zavrženje revizije
V sporu o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo revizija ni dovoljena, niti tožnik ni izkazal, da je revizijo vložil nekdo, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je izpodbijani sklep, s katerim je revizija zavržena, zakonit.
Čeprav je tožena stranka izpodbijani upravni odločbi sama odpravila še pred končanjem tega sodnega postopka in je s tem odpadel tudi pravni interes za vloženo tožbo, se v okoliščinah konkretnega primera ne more razrešiti odgovornosti za povzročene stroške tožniku. Sodna praksa za krivdno ravnanje šteje tudi neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnik je v pisni vlogi izrecno izjavil, da tožbo iz spora o glavni stvari umika, vendar je tožena stranka umiku nasprotovala, zato mora skladno s 156. členom ZPP tožniku povrniti nastale stroške postopka.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 60/3, 61, 93.
invalid III. kategorije - invalidnost - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku je še podana preostala delovna zmožnost, in sicer je zaradi bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo v polnem delovnem času, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno pa je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Ker pri tožniku še ni bilo mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo, tožbeni zahtevek na njegovo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
odgovornost prevoznika v cestnem prometu - poškodba potnika - objektivna odgovornost - izstop iz avtobusa
Zgolj pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da škoda izvira iz ravnanja potnika, ob sicer neizkazani neprepričljivosti ali nepredvidljivosti tega ravnanja oziroma neizpodbiti domnevi obstoja vzročne zveze med sestopanjem iz avtobusa ter nastankom vtoževane škode, samo po sebi ni pravno relevantno.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - obnova postopka - predlog - subjektivni rok - zavrženje predloga
Od dneva vročitve sodbe sodišča v drugi zadevi, ki je bila vročena tožečima strankama 15. 12. 2014, sta imeli tožeči stranki možnost podati predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj sta najkasneje takrat izvedeli za nova dejstva oziroma pridobili možnost uporabiti nove dokaze. Zato je 15. 12. 2014 začel teči 30-dnevni subjektivni rok iz 396. člena ZPP. Predlog za obnovo postopka, vložen dne 11. 3. 2015, je vložen po poteku tega rok, zato je utemeljeno zavržen.
OZ člen 34, 38, 375. ZIZ člen 17, 17/1, 21. ZN člen 4.
izvršilni naslov - hipotekarna kreditna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - načelo stroge formalne legalitete - zavrnitev izvršilnega predloga - opredelitev dolžnikove obveznosti - prepoved obrestnih obresti - terjatev iz naslova stroškov opominjanja
Upniku je procesno varstvo (v izvršilnem postopku) zagotovljeno šele, ko je jasno, da ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu.
ZST-1 člen 1, 1/3,11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 7, 212.
odlog plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – izjava o premoženjskem stanju – opombe – javno objavljeni podatki – zadnje letno poročilo – sprememba premoženjskega stanja – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Predlagatelj mora zatrjevati in nato še dokazati, da je njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da bi bila s (takojšnjim) plačilom sodne takse ogrožena njegova dejavnost. Odlog in obročno plačilo sodne takse sta namreč izjemi od pravila, da je (celotno) sodno takso potrebno plačati že ob vložitvi pritožbe. Izjeme pa je potrebno presojati restriktivno, kar pomeni, da za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne zadošča npr. že obstoj slabe gospodarske situacije v državi ali strankino slabo likvidnostno stanje.
Kakšne so aktualne razmere, mora stranka zatrjevati in dokazovati sama. Če te ne ustrezajo podatkom iz izjave o premoženjskem stanju, mora v predlogu in izjavi na to opozoriti in za to svojo trditev predložiti tudi ustrezne dokaze.
Da bi sodišče prve stopnje spremembo premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja v času od zadnje javne objave lahko upoštevalo, bi morala tožena stranka to zatrjevati in nato za navedeno spremembo tudi predložiti ustrezne dokaze.
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF, potem ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3. ZPIZ-2 člen 63.
invalidnost I. kategorije - invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - nadomestilo za invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen
Pri tožniku še ni podana I. kategorija invalidnosti. Iz prepričljivega mnenja sodne izvedenke namreč izhaja, da je pri tožniku podana delovna zmožnost, s tem da so potrebne omejitve pri delu in časovna razbremenitev. Zato je tožnik utemeljeno razvrščen v III. in ne I. kategorijo invalidnosti.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 215, 215/3, 221.b, 221.e, 221.e/7, 221.g. ZPP člen 274, 319, 319/2.
poenostavljena prisilna poravnava - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - izvršilni naslov - pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave
Iz vsebine tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave (221.b člen ZFPPIPP), izhaja, da je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, in sicer proti dolžniku in morebitnim porokom iz drugega odstavka 210. člena tega zakona. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen) ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo. Za te postopke se namreč v skladu z 221.b členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena citiranega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo). Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi).
oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka – dokazno breme na strani obsojenca
Dokazno breme o obstoju okoliščin, da bi bilo zaradi plačila stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obsojenca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, je na strani obsojenca. Ker obsojenec v predlogu ni predložil ustreznih listin in potrdil, ki bi sodišču prve stopnje omogočala presojo, ga je pozvalo, da to stori v roku petnajst dni. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tega obsojenec v roku ni storil, ravno tako ni prosil za podaljšanje tega roka iz razlogov, ki jih šele sedaj navaja v pritožbi. Zaradi navedenega s pritožbo ne more uspeti, saj je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog, v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZKP, zavrglo.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083695
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 98, 98/1.
spor majhne vrednosti – izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb – upravnik – pooblaščenci – generalno pooblastilo – predložitev pooblastila – deponiranje pooblastila
Upravnik večstanovanjske zgradbe ima pooblastilo zastopati etažne lastnike, vključno z vložitvijo tožbe za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo tožnika. Za zastopanje pred sodišči torej v tem primeru ne potrebuje posebnega, dodatnega pooblastila. Za svoje zastopanje v postopku pred sodišči pa lahko upravnik pooblasti odvetnika.
Če se pooblaščenec sklicuje na točno določeno generalno pooblastilo, ki je deponirano na sodišču, na ta način izkaže svoje pooblastilo.
Vsi štirje tožniki so univerzalni pravni nasledniki prvotne tožnice zato so v enakem materialno pravnem razmerju do toženke, po materialnem pravu je mogoča le enaka odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vse tožnike. Tožeča stranka je dovolj konkretizirala trditveno podlago glede utemeljenosti zahtevka po višini, ko je navedla identifikacijske znake nepremičnin, njihovo vrsto rabe in površino v kvadratnih metrih, …. v skupni površini 1877 m2 ter določno postavila znesek istovredne terjatve.
Tisti, ki je pridobil premoženje na podlagi upravne odločbe, ki je bila kasneje izrečena za nično, mora vrniti to premoženje.
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
Tožnik je v tožbi zahteval obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pritožba zoper sklep opr. št. I Ps 2201/2014 z dne 9. 3. 2015 o zavrženju tožbe vložena prepozno. Sklep o zavrženju tožbe je bil tožnici vročen 11. 3. 2015, 15 - dnevni rok za pritožbo pa se je iztekel v četrtek 26. 3. 2015. Pritožba bi bila vložena pravočasno, če bi bila najpozneje tega dne oddana priporočeno na pošto. Ker je iz pisemske ovojnice razvidno, da jo je tožnica na pošto z navadno pošiljko oddala 20. 4. 2015, je bila pritožba vložena po izteku 15 - dnevnega pritožbenega roka in jo je zato sodišče prve stopnje zakonito zavrglo (343. člen ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja - likvidacija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi likvidacije
Drugo tožena stranka (prevzemnik) je v primeru varnostnikov - prevoznikov (kar sta bila tudi tožnika) odstopila od načela, da je prevzela le tiste delavce, ki so opravljali delo za prevzete naročnike, temveč je prevzela tudi tiste, ki so „delali na ruti“ naročnika, ki pogodbe z drugo toženo stranko ni sklenil. Drugo tožena stranka je torej sama odstopila od načela, da prevzame le tiste delavce, ki jih je prevzela od prvo tožene stranke skupaj z naročniki. Zato je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da delovne naloge varnostnikov - prevoznikov niso bile neposredno vezane na iste naročnike in da je zato lahko sama izbrala konkretne delavce. Drugo tožena je stranka je opravila izbiro, za katero ni imela podlage v zakonu. Ker ne gre za enakopravno obravnavo delavcev, je odločitev sodišča prve stopnje, da bi morala drugo tožena stranka prevzeti tudi tožnika, pravilna.
Drugo tožena stranka je tožnikoma podala odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi postopka redne likvidacije na podlagi 107. člena ZDR. Tožnika odpovedi pogodbe o zaposlitvi nista izpodbijala v skladu s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnikoma delovno razmerje pri drugo toženi stranki prenehalo 15. 1. 2014, pravilna.
zamudna sodba - stroški za prehrano - stroški prevoza na delo in z dela
Tožbeni zahtevek temelji na trditvi, da tožnica ves čas zaposlitve pri toženi stranki ni prejemala povračila stroškov za prehrano in tudi ne povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Vendar pa je ta trditev v nasprotju s plačilnimi listami, ki jih je predložila tožnica, iz katerih izhaja, da je bil tožnici v obdobju od aprila 2013 do vključno septembra 2013 vsak mesec obračunan tako prevoz na delo kot tudi dodatek za prehrano. Ti zneski so bili tožnici tudi izplačani, saj tožnica sama navaja, da so ji bile plače za čas od aprila 2013 do vključno februarja 2014 izplačane, kar pomeni, da so bile izplačane v skladu s plačilnimi listami, ki jih je tožnica predložila. Navedeno kaže na to, da so bili tožnici za obdobje od aprila 2013 do vključno septembra 2013 izplačani tudi v plačilnih listah navedeni zneski povračila stroškov prevoza na delo in z dela in stroškov za prehrano med delom. To pomeni, da glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za plačilo povračila stroškov za prehrano med delom in povračila stroškov prevoza na delo in z dela za čas od aprila 2013 do septembra 2013, ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe, ki je določen v 4. alinei prvega odstavka 318. člena ZPP, saj so dejstva, na katere se opira ta del tožbenega zahtevka, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v tem delu odločitve razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075145
ZFPPIPP člen 245, 245/2, 251. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2.
sodna taksa za sodni postopek – nastanek taksne obveznosti – prisilna poravnava – vročanje sodnih pisanj – pooblastila upravitelja v postopku prisilne poravnave – prenos pooblastil na upravitelja
A. A. je bila v pred začetkom stečajnega postopka zoper tožečo stranko tekočem postopku prisilne poravnave upraviteljica. V tem svojstvu v postopku prisilne poravnave ni imela nobenih pooblastil za zastopanje tožnika do začetka stečajnega postopka (oz. upnika v izvršilnem postopku). Postopek prisilne poravnave namreč nima za posledico (drugače kot v stečajnem postopku) prenehanja pooblastil dolžnikovih (tožnikovih) zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastil poslovodstva za vodenje dolžnikovih poslov. Sodna pisanja se zato dolžniku (ki je v postopku prisilne poravnave) vročajo v izvršilnem in pravdnem postopku skladno z določili ZPP o vročanju pravnim osebam in ne po določbi 251. člena ZFPPIPP upravitelju, saj ta določba velja le za stečajni postopek in ne za postopek prisilne poravnave. Vsi zgoraj navedeni sklepi, vročeni po upraviteljici v postopku prisilne poravnave, torej še v času, ko stečajni postopek zoper tožečo stranko še ni bil začet, tožeči stranki niso bili pravilno vročeni.