Drugi odstavek 15. člena ZUPJS, ki določa način upoštevanja dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, je potrebno pravilno razlagati in uporabiti tako, da se primarno upoštevajo podatki o dohodku iz preteklega leta 2013 (glede na v letu 2014 vloženo zahtevo za oprostitev plačila institucionalnega varstva) in ne predpreteklega leta, kot v predsodnem postopku. Pri tem ni bistveno, da informativni izračun ali odločba o dohodnini do dneva izdaje prvostopenjskega upravnega akta v mesecu marcu 2014 še ni bila izdana, saj so zavezanci podatke za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca meseca januarja tekočega leta.
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
Tožnik je v tožbi zahteval obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov postopka. Za odločanje o sporu je odločilen končni uspeh strank v pravdi. Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo odločb toženca o negativni uskladitvi pokojnin, zavrglo, ker tožeča stranka ni več izkazovala pravnega interesa za nadaljevanje postopka, saj je bilo sporno razmerje po vložitvi tožbe med strankama pravnomočno razrešeno in si svojega pravnega položaja tožeča stranka ni mogla več izboljšati. To pa pomeni, da sodišče ni presojalo utemeljenosti tožbenega zahtevka in zato ni podlage za odločitev o stroških postopka po določbi 154. člena ZPP oz. po načelu uspeha v pravdi. Tožeča stranka po prepričanju pritožbenega sodišča ni z ničemer uspela, niti v višini 50 % in je zato pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijano III. točko izreka spremenilo in odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar
Telesno okvaro je mogoče ugotoviti le za takšne okvare posameznih organov ali delov telesa in pod pogoji ter na način, kot je določeno v Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar. Ker pri tožniku ni izkazana bodisi popolna izguba funkcije vsaj enega segmenta ledvene hrbtenice v končni fazi, niti okvara vida ali takšna stopnja okvare sluha, da bi bilo mogoče ugotoviti telesno okvaro po Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar, tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih upravnih odločb in na priznanje pravice do invalidnine ni utemeljen.
pogodba o naročilu - odstop od pogodbe - utemeljeni razlogi za odstop od pogodbe - škoda zaradi odstopa od pogodbe
„Utemeljen razlog“ iz drugega odstavka 782. člena OZ pomeni vzrok, za katerega ne odgovarja mandatar. Pri „škodi“ po tej določbi pa gre za utrditev pozitivnega pogodbenega interesa, v skladu s katerim naj se pogodba v celoti izvrši, v nasprotnem primeru pa naj mandatar, ki je pogodbo izpolnjeval, ne trpi izgube dohodka, ki ga je upravičeno pričakoval, a ga ni dosegel zaradi odstopa naročitelja.
Tožnik zaradi posledic bolezni ni več zmožen za delo na delovnem mestu strugar. Je pa še nadalje s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. V obravnavani zadevi je zato podano stanje iz 3. alinee 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 60. člena ZPIZ-1 za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s preostalo delovno zmožnostjo v polnem delovnem času z omejitvami. V predsodnem niti v sodnem postopku niso dokazane takšne spremembe zdravstvenega stanja, zaradi katerih tožnik ne bi bil več zmožen za delo v polnem delovnem času. Zato tožbeni zahtevek, da je tožnik zmožen za delo le v polovičnem delovnem času 4 ure dnevno, ni utemeljen.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Črno goro o socialnem zavarovanju v 1. odstavku 37. člena določa, da pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice od 7. oktobra 1991 priznal po pravnih predpisih SFRJ z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, ostanejo obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je te pokojnine priznal. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, priznano od 8. oktobra 1991 dalje po pravnih predpisih ene od pogodbenic po umrlemu upokojencu, ki je pravico do pokojnine pridobil do 7. 10. 1991. Invalidska pokojnina, ki je predstavljala osnovo za odmero družinske oziroma vdovske pokojnine tožnici, je bila umrlemu priznana v obdobju pred 7. 10. 1991 na podlagi pravnih predpisov nekdanje SFRJ tudi z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po slovenski zakonodaji. Te pokojnine pa po citirani določbi Sporazuma ostanejo obveznost pristojnega nosilca zavarovanja, ki je te pokojnine priznal. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, priznano od 8. 10. 1991 dalje po pravnih predpisih ene od pogodbenic po umrlem upokojencu, ki je pravico do pokojnine pridobil do 7. 10. 1991. Ker gre v konkretni zadevi za takšnem primer, tožnica ni upravičena do preračuna družinske pokojnine in torej do vdovske oziroma sorazmernega dela vdovske pokojnine ter pokojnina še naprej ostane obveznost nosilca zavarovanja v Črni gori.
Vsi štirje tožniki so univerzalni pravni nasledniki prvotne tožnice zato so v enakem materialno pravnem razmerju do toženke, po materialnem pravu je mogoča le enaka odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vse tožnike. Tožeča stranka je dovolj konkretizirala trditveno podlago glede utemeljenosti zahtevka po višini, ko je navedla identifikacijske znake nepremičnin, njihovo vrsto rabe in površino v kvadratnih metrih, …. v skupni površini 1877 m2 ter določno postavila znesek istovredne terjatve.
Tisti, ki je pridobil premoženje na podlagi upravne odločbe, ki je bila kasneje izrečena za nično, mora vrniti to premoženje.
plačilo sodne takse – procesne predpostavke – rok za plačilo sodne takse – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo prek ponudnika plačilnih storitev – domneva pravočasnosti plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi z uporabo domneve iz 1. odstavka 6.b člena ZST-1 moral biti nalog za nakazilo denarnih sredstev v dobro prehodnega podračuna sodišča oddan ponudniku plačilnih storitev pred iztekom roka za plačilo sodne takse, v konkretnem primeru najkasneje 5. 1. 2015, saj ta domneva varuje le tistega taksnega zavezanca, ki je nalog za nakazilo denarnih sredstev sodišču oddal pravočasno. Določilo, po katerem se pri plačilu sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, če je denarno nakazilo prejeto v dobro računa sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, namreč ne podaljšuje roka za plačilo sodne takse še za tri dni.
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF, potem ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
V prvem odstavku 299. člena OZ je določeno, da dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. ZŠtip, ki je veljal v spornem obdobju, v drugem odstavku 45. člena določa, da se državne štipendije in Zoisove štipendije izplačujejo mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačujejo. Tožena stranka bi morala tožniku prvi znesek državne štipendije, ki pripada tožniku od 16. 11. 2013, izplačati že za čas od 1. 11. 2013, in sicer najkasneje 15. dne v mesecu decembru 2013. Ker tega ni storila, je bila v zamudi, ki je trajala do izplačila zneska, to je do 8. 8. 2014. Glede na določbo drugega odstavka 45. člena ZŠtip je do zamude prišlo 16. 12. 2013, saj se štipendija izplačuje za pretekli mesec. Zato je tožnik do zakonskih zamudnih obresti upravičen od tega dne dalje.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3. ZPIZ-2 člen 63.
invalidnost I. kategorije - invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - nadomestilo za invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen
Pri tožniku še ni podana I. kategorija invalidnosti. Iz prepričljivega mnenja sodne izvedenke namreč izhaja, da je pri tožniku podana delovna zmožnost, s tem da so potrebne omejitve pri delu in časovna razbremenitev. Zato je tožnik utemeljeno razvrščen v III. in ne I. kategorijo invalidnosti.
odgovornost prevoznika v cestnem prometu - poškodba potnika - objektivna odgovornost - izstop iz avtobusa
Zgolj pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da škoda izvira iz ravnanja potnika, ob sicer neizkazani neprepričljivosti ali nepredvidljivosti tega ravnanja oziroma neizpodbiti domnevi obstoja vzročne zveze med sestopanjem iz avtobusa ter nastankom vtoževane škode, samo po sebi ni pravno relevantno.
Pri tožniku ni prišlo do izgube realitetne kontrole in se še zmore sam hraniti, oblačiti, slačiti, sezuvati, neovirano gibati v prostoru, ustrezno uporabljati WC, sam pa zmore tudi elemente osnovne higiene in samostojnega gibanja. Ker iz medicinske dokumentacije ne izhaja, da tožnik ne bi zmogel opravljati vseh življenjskih opravil oziroma da ne bi zmogel opravljati večine osnovnih življenjskih opravil, niti da gre za težjega psihiatričnega bolnika v domači negi, ki potrebuje stalno nadzorstvo, niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, določeni v 101. in 102. členu ZPIZ-2.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083695
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 98, 98/1.
spor majhne vrednosti – izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb – upravnik – pooblaščenci – generalno pooblastilo – predložitev pooblastila – deponiranje pooblastila
Upravnik večstanovanjske zgradbe ima pooblastilo zastopati etažne lastnike, vključno z vložitvijo tožbe za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo tožnika. Za zastopanje pred sodišči torej v tem primeru ne potrebuje posebnega, dodatnega pooblastila. Za svoje zastopanje v postopku pred sodišči pa lahko upravnik pooblasti odvetnika.
Če se pooblaščenec sklicuje na točno določeno generalno pooblastilo, ki je deponirano na sodišču, na ta način izkaže svoje pooblastilo.
oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka – dokazno breme na strani obsojenca
Dokazno breme o obstoju okoliščin, da bi bilo zaradi plačila stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obsojenca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, je na strani obsojenca. Ker obsojenec v predlogu ni predložil ustreznih listin in potrdil, ki bi sodišču prve stopnje omogočala presojo, ga je pozvalo, da to stori v roku petnajst dni. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tega obsojenec v roku ni storil, ravno tako ni prosil za podaljšanje tega roka iz razlogov, ki jih šele sedaj navaja v pritožbi. Zaradi navedenega s pritožbo ne more uspeti, saj je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog, v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZKP, zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006291
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1.
lahka telesna poškodba – telesna poškodba kot zakonski znak
Sodišče prve stopnje je v navedeni točki izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je telesna poškodba eden izmed zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja. Po oceni pritožbenega sodišča je tudi pravilno ugotovilo, da opisano dejanje v obtožnem predlogu tega zakonskega znaka nima, saj je opisan le način nastanka poškodbe, sama poškodba pa ni zatrjevana, niti nanjo ni mogoče sklepati iz načina nastanka poškodbe, kot zatrjuje pritožnik. Res je, kar navaja pritožnik, da v opisu ni mogoče konkretizirati oziroma natančno določiti prav vse elemente protipravnega ravnanja, vendar nima prav, da v opisu „omenjen zdravniški izvid št. 4“ znak kaznivega dejanja telesne poškodbe dovolj konkretizira. Niti iz pritožbenih navedb ni mogoče razbrati kakšna telesna poškodba je oškodovancu nastala zaradi obdolženkinega ravnanja, zato pritožnik nima prav, da gre pri izpodbijanem sklepu „za neke vrste sprenevedanje“. Če je oškodovanec kot tožilec, kot sam trdi v pritožbi, razpolagal z zdravniškim izvidom, je imel možnost, da, v kolikor so v zdravniškem izvidu navedene poškodbe, te vnese v opis obravnavanega kaznivega dejanja. Če tega ni storil, ne more iti v škodo obdolženke.
Sodišče mora istočasno obravnavati in oceniti predlog prevzemnika kmetije, naj se upoštevajo stroški, nastali v zvezi s skrbjo zapustnice, pri izplačilu nujnih deležev, in rok za plačilo dednih deležev v roku treh let, kot predlog, da bi v primeru plačila dednih deležev, ki ne bi bili znižani za stroške, le-te bil sposoben plačati v zakonskem roku.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073556
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 279b. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo stroge formalne legalitete
Postopek s pogajanji brez predhodne objave ureja 29. člen ZJN-1, ki taksativno našteva primere v katerih lahko naročnik izbere ta postopek. Pri tem velja, da je uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave izjema (in ne pravilo) in jo treba kot takšno restriktivno razlagati, zanjo pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih mora utemeljiti in dokazati naročnik, tj. tožeča stranka.
Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je treba presojati (tudi) z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.V tem smislu je preprečevanje samovolje in nasilja kot razlog posestnega varstva v svojem končnem bistvu tudi varovanje ekonomskih interesov. Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati (tudi) z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov (toženke) v obstoječe posestno stanje.