odlog izvršbe na predlog upnika – podaljšanje odloga – nov predlog za odlog – razlaga zakonske določbe
Upnik sme odlog izvršbe predlagati le enkrat, nato pa lahko predlaga le še podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014477
OZ člen 288. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - bistvena kršitev pravil postopka - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - postavitev novega izvedenca
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 254. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožena stranka na izvedensko mnenje izvedenca za splošno kirurgijo in travmatologijo podala pripombe. Iz vloge tožene stranke namreč izhaja, da se z izvedenskim mnenjem ne strinja in da je že predhodno predlagala zaslišanje tožnikovega nadrejenega, ki bi pojasnil, da mu tožnik po vrnitvi z misije ni dostavil zdravniškega potrdila, iz katerega bi izhajale omejitve vojaških nalog. Zato se tožena stranka ne strinja z izvedenčevo oceno tožnikovih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, trajnih posledic in duševnih bolečin zaradi skaženosti. Sodišče prve stopnje bi moralo zahtevati dopolnitev izvedenskega mnenja in izvedenca neposredno zaslišati, ne pa da je pri odločitvi upoštevalo mnenje, s katerim se tožena stranka ne strinja. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
plačilo plače - regres za letni dopust - dnevnice - dogovor o plačilu
Dogovor o neto izplačilu za opravljeno delo (14 % od prometa), ki je višje, kot bi šlo delavcu po zakonu in kolektivni pogodbi, je dopusten, saj lahko delodajalec vedno priznava večji obseg pravic, kot izhaja iz splošnih aktov.
Odvetniške nagrade zajemajo celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve, pri čemer lahko prejme odvetnik v isti zadevi nagrade na vsaki stopnji. Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo.
Tožena stranka je tožnici očitala, da je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem, ko je nezakonito odtujila premoženje delodajalca (merilec vlage), z namenom, da si ga protipravno prilasti, njena kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1. Tožnica je v postopku zatrjevala, da ni zagrešila kaznivega dejanja tatvine, temveč ji je bil merilec vlage podtaknjen. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča nepravilno navedlo, da tožnica ni podala trditvene podlage v zvezi s tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način naj bi se to zgodilo, zato je ostala trditev, da ji je bil merilec vlage dejansko podtaknjen, nedokazana. Trditvena podlaga tožnice je ves čas postopka bila, da ji je nekdo podtaknil v torbico merilec vlage v usnju. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je stališče sodišča prve stopnje glede trditvene podlage o tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način, nepravilno in neživljenjsko, saj ni mogoče zahtevati od tožnice, da zatrjuje oziroma pove, kdo konkretno in na kakšen način ji je merilec vlage podtaknil v torbico. Poleg tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo do uradnih zaznamkov organov pregona niti ni upoštevalo pravnomočne kazenske zadeve glede na identično dejansko stanje. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno.
Ker za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba, je nerelevantno, ali je zavarovanka toženke delavcem res dala navodila za (pravilno) ravnanje z odpadki, ustrezne posode in vršila tudi nadzor. Pomembno je, kako je ravnal njen delavec (v konkretnem primeru zdravstveni delavec, ki je po uporabi livček odvrgel med mešane odpadke).
ZJU člen 26, 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4, 158/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - preverjanje možnosti zaposlitve
Če javnega uslužbenca ni mogoče premestiti na drugo delovno mesto v organu, v skladu z 2., 3. in 4. odstavkom 158. člena ZJU, se ga uvrsti na interni trg dela in če v enem mesecu javnega uslužbenca ni možno, v skladu s pogoji iz 2. odstavka tega člena, premestiti na ustrezno delovno mesto, se mu odpove pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka je preverila možnost premestitve tožnice, ki je ni bilo mogoče premestiti znotraj tožene stranke. Pri toženi stranki ni bilo prostega delovnega mesta, za katerega bi tožnica izpolnjevala pogoje, zato je bila tožnica umeščena na interni trg dela od 24. 9. 2012 do 24. 10. 2012. Ker do 24. 10. 2012 ni bila premeščena v drug organ, ji je tožena stranka zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-4, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena - skladnost dokazov - ocenjena in dejanska vsebina posameznega dokaza - zavrnitev dokaznega predloga - dopolnitev izvedenskega mnenja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - obseg pritožbe
Če je spoznavno nepotrebno, potem je tudi zavrnitev dokaznega predloga po ustaljeni sodni praksi dopustna, kot je dopustno brez škode za domnevo nedolžnosti posamezno dejstvo šteti za ugotovljeno še preden je bilo o dokazanosti drugih odločeno.
znižanje preživnine – strošek prehrane otroka – pogodba o zaposlitvi za določen čas – dodatni viri dohodka
Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da ima tožnik poleg sledljivih dohodkov še dodatne vire dohodka iz dela. Sicer pa tudi, če dodatnih dohodkov ne pridobiva, kot to zatrjuje, bi jih moral. Pri določanju preživnine je namreč potrebno upoštevati tudi potencialne preživninske zmožnosti staršev. Tožnik je za delo zmožen, ima specifično znanje in (bi lahko) po oceni pritožbenega sodišča zasluži(l) vsaj toliko, kot je ob prvi določitvi preživnine, saj (bi) mora ob tako številčni družini, kot si jo je ustvaril, storiti vse, kar je potrebno da zasluži toliko, da bo lahko preživljal vse svoje otroke, kar je tudi njegova dolžnost, ki je določena v 54. členu URS.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo, upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači, in je tako tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške, je potrebno pravdne stroške tožeče stranke odmeriti glede na priglašeno vrednost.
Tožnik je upravičen do popolne taksne oprostitve, saj njegov celotni dohodek, ki ga prejema iz naslova starševskega nadomestila, ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki znaša 538,40 EUR in ga opredeljuje 8. člen ZSVarPre) mesečno na osebo, pri čemer gre za dohodek, do katerega bo upravičen le določen čas.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 400. ZDR člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - status upokojenke - delovno razmerje
Upokojitev tožnice predstavlja novo dejstvo v smislu 10. točke 394. člena ZPP, ki bi, če bi bilo to dejstvo znano v prejšnjem postopku, vplivalo na odločitev (o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki s priznanjem pravic iz delovnega razmerja). Tožena stranka pa tega dejstva oziroma novih dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Delavec ima lahko sklenjeno delovno razmerje za polni delovni čas le pri enem delodajalcu, zato tožnica ne more biti hkrati v delovnem razmerju ter imeti status upokojenke. Tožnici ni mogoče priznati delovnega razmerja za čas od 13. 9. 2011 dalje, kot je bilo to priznano s pravnomočno sodbo, saj je bilo z dokončno odločbo ZPIZ Slovenije odločeno, da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in da ima pravico do invalidske pokojnine od 13. 9. 2011 dalje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnici ni mogoče priznati delovnega razmerja od 13. 9. 2011 do 27. 11. 2012, saj je bila tožnica v tem času upokojena in je zato posledično utemeljeno zavrnilo denarne zneske, izhajajoče iz delovnega razmerja za to obdobje. Ker se je tožnica upokojila pred datumom, ko je sodišče prve stopnje razvezalo pogodbo o zaposlitvi, je sodišče tudi pravilno zavrnilo zahtevek tožnice za plačilo denarne odškodnine, ki jo je tožnica uveljavljala na podlagi 118. člena ZDR.
odlog izvršbe na predlog upnika – sprememba zakona – prehodne določbe ZIZ-J – čas odloga izvršbe – ustavitev izvršbe – dovoljenost predloga za odlog
Določba 3. odstavka 82. člena ZIZ-J, na katero opozarja pritožba, je v razmerju do 1. odstavka 82. člena ZIZ-J sicer v razmerju specialne določbe do splošne določbe, vendar le v kolikor ureja sam postopek izvršbe na nepremičnine, to je izvršilnih dejanj prodaje nepremičnine in poplačila iz kupnine, urejenih v posebnem delu izvršbe na nepremičnine, ne posega pa v skupne oziroma splošne določbe ZIZ iz prvega razdelka zakona, kjer je urejen tudi odlog izvršbe.
Upnikov predlog za odlog izvršbe je zato v predmetni zadevi treba presojati po določbah ZIZ, v okviru katerih je upoštevana tudi sprememba ZIZ-J, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, vendar pa je navedene določbe uporabilo napačno. Prezrlo je namreč, da je odlog izvršbe mogoče predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le še podaljšanje že dovoljenega odloga, novega predloga za odlog izvršbe pa ne more več veljavno vložiti. Glede na navedeno je odločitev o ustavitvi izvršbe na nepremičnino preuranjena, saj je treba najprej presoditi, ali je nov predlog za odlog izvršbe sploh dovoljen.
sodna taksa - oprostitev plačila sodnih taks - ustavna odločba - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard
Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, odločilo, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo RS. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanj, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V navedeni ustavni odločbi je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena ZBPP). Glede na to, da tožnik iz naslova starševskega nadomestila prejema znesek 466,29 EUR neto mesečno, ne dosega cenzusa (538,49 EUR), zato je glede na premoženjsko stanje upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnika v celoti oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0081046
ZASP člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 170, 170/1, 170/2, 170/2-2.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nastanek težko nadomestljive škode – zavarovanje nedenarnih zahtevkov – kršitev avtorske pravice – soavtorji
Že pojmovno soavtor, ki je upravičen do uporabe avtorskega dela, ne more kršiti soavtorske pravice. Tudi sklenitev ustreznega dogovora med strankama glede delitve honorarja je lahko le predmet urejanja njunih pogodbenih razmerij in ne kršitev soavtorske pravice.
Tožeča stranka bi morala, da bi bili izkazani pogoji glede nevarnosti oziroma, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, uveljaviti kršitev avtorske pravice kot nedenarno terjatev in ne (denarni) zahtevek na plačilo odškodnine.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti -
Tožnik je storil vseh pet očitanih hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s tem, ko strankam, ki so kupovale in z gotovino plačale blago, ni izdal in vročil ustreznih računov za te nakupe. V vseh očitanih primerih je tožnik po odhodu stranke posegel v odprte, še nezaključene račune in iz njih v nasprotju z navodili delodajalca (ki jih je poznal) izbrisal posamezne postavke za kupljeno blago. Te račune je nato sicer izdal, vendar niso vsebovali vseh postavk za blago, ki je bilo s strani strank dejansko kupljeno. Posledica tožnikovega ravnanja pa je bil tudi gotovinski višek v vrednosti postavk, ki jih je tožnik iz računov izbrisal in zato niso bile evidentirane. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj je prišlo zaradi tožnikovega ravnanja do popolne izgube zaupanja s strani tožene stranke.
regresna pravda med solidarnima dolžnikoma – solidarna odgovornost za škodo – porazdelitev bremena med solidarnimi dolžniki – strokovnjak za varovanje – res iudicata
V regresni pravdi med solidarnima dolžnikoma ni mogoče presojati s sodbo ugotovljene solidarne odgovornosti pravdnih strank brez ustreznega upoštevanja razlogov za ugotovljeno soodgovornost toženca, saj se v navedenem postopku tožencu svoje odgovornosti ni uspelo ekskulpirati, oz. povedano drugače: v konkretni pravdi ni več mogoče ponovno razpravljati o dejanski in pravni podlagi sprejete pravnomočne odločitve.
ZZZDR člen 12, 59, 59/1. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1.
skupnost pravdnih strank podobna izvenzakonski skupnosti – solastninska skupnost – premoženjske posledice ob razpadu skupnosti
Četudi se pritožniku zdi, da je bila skupnost pravdnih strank podobna izvenzakonski skupnosti, takšna na videz podobna skupnost ne more imeti enakih posledic kot izvenzakonska skupnost. To velja tudi za premoženjske posledice ob razpadu skupnosti.