Tožeča stranka je dne 21. 4. 2015 po odvetniku vložila revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1565/2014 z dne 12. 3. 2015 in ji priložila pooblastilo za zastopanje, ki je datirano z datumom 15. 4. 2015. To pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je tožeči stranki že nastala pravica do vložitve revizije. Tožeča stranka v zvezi s predloženim pooblastilom utemeljeno opozarja, da pooblastilo izpolnjuje vse formalne zahteve, ki jih za pooblastilo, ki je podlaga za vložitev revizije, predpisuje ZPP. V drugem odstavku 95. člena ZPP je tako določeno, da mora odvetnik ob vložitvi izrednega pravnega sredstva predložiti novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo. Ta pogoj pa je pri konkretnem pooblastilu izpolnjen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
ugovor tretjega - dopustnost izvršbe na predmetu - predmet izven pravnega prometa - uradni preizkus sklepa o izvršbi
Četudi bi se navedbe tretjega v ugovoru tretjega glede pravnega statusa nepremičnine izkazale za resnične, to ne bi moglo privesti do drugačne odločitve v zvezi z ugovorom tretjega, saj po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru odločanja o ugovoru tretjega sodišče prve stopnje ne opravlja več uradnega preizkusa sklepa o izvršbi, ki je predpisan v drugem odstavku 55. člena ZIZ in ga je sodišče prve stopnje dolžno opraviti ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina za bodočo škodo – nastop zamude – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – razmerja med starši in otroki – kršitev pravice do stikov z otrokom – odklanjanje stikov – odtujitveni sindrom – soprispevek
Terjatev za bodočo škodo nastane in zapade, ko je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v prihodnosti in se jo torej lahko uveljavlja, nastop zamude pa se, enako kot to velja za že nastalo škodo, presoja po 299. členu OZ. Ker tožnik ni zatrjeval, da bi toženko že pred vložitvijo tožbe pozval, da plača odškodnino, je sodišče zamudne obresti pravilno prisodilo od dneva vložitve tožbe dalje.
Toženka na otroka vpliva s čustvenimi pritiski in prisilo in ne sprejema dejstva, da so stiki otrok z očetom potrebni. Stike navzven podpira, dejansko pa njenega soglasja za njihovo izvajanje ni. Pri otrocih je posledično izražen odtujitveni sindrom, ko otrok izraža popolno lojalnost enemu roditelju, medtem ko drugega povsem odklanja. Toženka s takšnim ravnanjem stikov navzven sicer ne preprečuje, jih pa preprečuje v vsebinskem smislu, saj se tudi stiki, do katerih pride, ne izvedejo tako kot bi se morali.
sodna taksa - oprostitev plačila sodnih taks - ustavna odločba - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard
Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, odločilo, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo RS. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanj, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V navedeni ustavni odločbi je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena ZBPP). Glede na to, da tožnik iz naslova starševskega nadomestila prejema znesek 466,29 EUR neto mesečno, ne dosega cenzusa (538,49 EUR), zato je glede na premoženjsko stanje upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnika v celoti oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
odlog izvršbe na predlog upnika – sprememba zakona – prehodne določbe ZIZ-J – čas odloga izvršbe – ustavitev izvršbe – dovoljenost predloga za odlog
Določba 3. odstavka 82. člena ZIZ-J, na katero opozarja pritožba, je v razmerju do 1. odstavka 82. člena ZIZ-J sicer v razmerju specialne določbe do splošne določbe, vendar le v kolikor ureja sam postopek izvršbe na nepremičnine, to je izvršilnih dejanj prodaje nepremičnine in poplačila iz kupnine, urejenih v posebnem delu izvršbe na nepremičnine, ne posega pa v skupne oziroma splošne določbe ZIZ iz prvega razdelka zakona, kjer je urejen tudi odlog izvršbe.
Upnikov predlog za odlog izvršbe je zato v predmetni zadevi treba presojati po določbah ZIZ, v okviru katerih je upoštevana tudi sprememba ZIZ-J, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, vendar pa je navedene določbe uporabilo napačno. Prezrlo je namreč, da je odlog izvršbe mogoče predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le še podaljšanje že dovoljenega odloga, novega predloga za odlog izvršbe pa ne more več veljavno vložiti. Glede na navedeno je odločitev o ustavitvi izvršbe na nepremičnino preuranjena, saj je treba najprej presoditi, ali je nov predlog za odlog izvršbe sploh dovoljen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – višina odškodnine – poškodbe glave in možganov – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – akontacija odškodnine
Tožnik je v pritožbi utrpel obtolčenino možganov na desnem senčnem predelu, krvavitev pod mehko možgansko ovojnico na desni strani, zlom lobanje v desnem senčno temenskem predelu, odrgnine in udarnine prsnega koša po levi strani levega komolca, udarnina glave v desnem temenskem predelu, udarnina nosu, zlom prvega ledvenega vretenca. Primerna odškodnina za prestalo škodo je 40 povprečnih plač.
poskusno delo - kršitev delovnih obveznosti - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi je razvidno, da je ta podana, ker naj bi tožnica med trajanjem poskusnega dela kršila delovne obveznosti s tem, da je imela žaljiv odnos do strank in vodstva podjetja, da je večkrat nenapovedano izostala od dela in da je bila po pričanju strank alkoholizirana na delovnem mestu. Nedopustna ravnanja, ki jih tožena stranka očita tožnici v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kažejo na to, da bi lahko šlo za hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. alineje 110. člena ZDR-1. Vendar je za zakonitost takšne odpovedi potrebno, da delodajalec delavca pred odpovedjo pisno seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Tožena stranka tožnici tega ni omogočila in tudi ni zatrjevala, da bi obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da tožnici to omogoči. Že zgolj iz tega razloga je izpodbijana odpoved nezakonita, če jo obravnavamo kot sicer pomanjkljivo sestavljeno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je nezakonita tudi, če jo obravnavamo kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela na podlagi 5. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR. V primeru takšne odpovedi ima tožnica pravico do enomesečnega odpovednega roka in ker ji ta v odpovedi ni bil zagotovljen, je izpodbijana odpoved v tem delu nezakonita že zgolj iz tega razloga.
Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (149. člen ZPP). Vročilnica predstavlja javno listino v smislu določbe prvega odstavka 224. člena ZPP, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ob upoštevanju določbe 4. odstavka 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Ker toženec dokazuje, da so v vročilnici ugotovljena dejstva neresnična z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, je treba z gotovostjo ugotoviti, da sta bili vročitvi pisanj (tožba in zamudna sodba) opravljeni pravilno. Sodišče prve stopnje se do dokaznih predlogov ni opredelilo, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – zakonske predpostavke – pomanjkanje razlogov
Sodišče mora eksaktno ugotoviti kateri so tisti nujno potrebni ukrepi, ki jih razen na oddelku pod posebnim nadzorom ni mogoče izvajati. Zgolj sklicevanje sodišča, da v dani situaciji vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, je brez vsebine.
Sodišče prve stopnje je obseg priposestvovane služnosti ugotovilo v krajših dolžini in širini, kot je to s tožbenim zahtevkom terjal tožnik. Točke, ki jih je določil izvedenec, je uporabilo zgolj kot pomagalo za razmejitev med delom poti, za katerega je tožnik služnost dokazal, in tistim delom te poti, kjer priposestvovanja služnosti ni dokazal, jo je pa zatrjeval. S takim ravnanjem ni dosodilo nič več, kot je tožnik zahteval, niti nekaj drugega, temveč je prisodilo manj in ostalo znotraj tožbenega zahtevka, ki ga je začrtal tožnik.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 234, 235, 235/1, 383, 383/2, 383/2-1.
postopek osebnega stečaja – predlog za začetek stečajnega postopka – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – domneva insolventnosti – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je, na podlagi zmotne ugotovitve, da je predlog za začetek postopka osebnega stečaja vložil dolžnik, tudi zmotno uporabilo določbo 1. odstavka 234. člena ZFPPIPP (in na njej temeljilo domnevo o dolžnikovi insolventnosti), saj se le-ta po izrecni določbi 1. točke 2. odstavka 383. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja ne uporablja. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države za ravnanje državnega organa – nedopustnost ravnanja organov pregona – standard skrbnega, vestnega in prizadevnega preiskovalca – predvidljivost škode – pravica do odprave posledic kršitve ustavnih pravic – analogna uporaba pravil o oblikah nepremoženjske škode – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Ker so organi pregona ravnali v nasprotju z zahtevami, ki se pričakujejo od skrbnega, vestnega in prizadevnega preiskovalca, je podana predpostavka nedopustnosti toženkinega ravnanja v smislu 26. člena Ustave.
Ker tožnik zaradi neučinkovito in neskrbno vodene preiskave ni imel razumne možnosti vložiti civilne tožbe, je podana vzročna zveza med toženkinim ravnanjem in škodo za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, utrpelo zaradi posledic neraziskanega napada.
ZPPCP-1 člen 1, 90. CMR člen 17, 34. OZ člen 357, 357/6.
prevozna pogodba v cestnem prometu - subsidiarna uporaba ZPPCP-1 - zaporedni prevoz - odškodninska odgovornost prevoznikov - zastaranje terjatve
Vsak od prevoznikov postane upravičenec in zavezanec za svoje etape prevoza, toda poleg njega je odgovoren tudi prvi prevoznik, njuna zaveza proti upravičencem do prevoza je solidarna, odškodninsko so odgovorni vsi prevozniki, razen tistih izmed njih, ki dokažejo, da škoda na njihov etapi ni nastala.
Ker v zavezovalnem pravnem poslu ni bilo podlage za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vpis izključne lastninske pravice na posameznih parcelah, ki so nastale po delitvi parcele 308/26 k. o. X (308/42, 308/43, 308/44 in 308/45), je nično tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izključne lastninske pravice tožnice na četrti parceli 308/45 k. o. X. Da bi bila izbrisna tožba sklepčna, bi morala obsegati ugotovitev neveljavnosti vseh vknjižb, ki so posledica ničnega zemljiškoknjižnega dovolila, in obenem (kumulativno) s tem še vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa. To pomeni, da bi moral biti vzpostavljen prvotni vpis lastninske pravice na vseh štirih parcelah, ki so nastale po delitvi parcele št. 308/26 k. o. X. Tožnica tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila za parcelo št. 308/45 k. o. X, kjer je vpisana kot izključna lastnica, ne uveljavlja, niti za to parcelo ne predlaga vzpostavitve prejšnjega stanja. Tožba je zato nesklepčna.
spor o pristojnosti – okrožno sodišče – gospodarski spor – vrednost spornega predmeta – gospodarska zbornica
Ker gospodarska zbornica ni našteta v 1. točki 1. odstavka 481. člena ZPP, tak spor, v katerem je udeležena, po subjektivnem kriteriju ni gospodarski spor.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073556
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 279b. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo stroge formalne legalitete
Postopek s pogajanji brez predhodne objave ureja 29. člen ZJN-1, ki taksativno našteva primere v katerih lahko naročnik izbere ta postopek. Pri tem velja, da je uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave izjema (in ne pravilo) in jo treba kot takšno restriktivno razlagati, zanjo pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih mora utemeljiti in dokazati naročnik, tj. tožeča stranka.
prehod zapuščine na državo - zapuščina brez dedičev - možnost odklonitve prevzema zapuščine brez dedičev - obvestitev države
Zapuščinsko sodišče mora pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dediča na državo obvestiti RS. Namen spremenjene zakonodaje je v tem, da se RS vnaprej seznani z morebitno prezadolženostjo zapuščine in ustrezno ukrepa.
ZZZDR člen 12, 59, 59/1. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1.
skupnost pravdnih strank podobna izvenzakonski skupnosti – solastninska skupnost – premoženjske posledice ob razpadu skupnosti
Četudi se pritožniku zdi, da je bila skupnost pravdnih strank podobna izvenzakonski skupnosti, takšna na videz podobna skupnost ne more imeti enakih posledic kot izvenzakonska skupnost. To velja tudi za premoženjske posledice ob razpadu skupnosti.
ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 392, 392/1. OZ člen 46, 46/1, 46/2.
sodna poravnava - razveljavitev
Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodne odločbe, zato jo je mogoče izpodbijati samo s tožbo za
razveljavitev
sodne
poravnave
iz 392. člena ZPP, ki je izredno pravno sredstvo. Izpodbojni razlogi materialnopravne narave so podani le v primeru, da je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače (1. točka drugega odstavka 392. člena ZPP). Napake volje pri sklepanju sodne poravnave se presojajo po pravilih OZ, zato je za razveljavitev sodne poravnave upoštevna le zmota, ki je bistvena in opravičljiva. V skladu s prvim odstavkom 46. člena OZ je zmota bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe (v obravnavanem primeru sodne poravnave) s tako vsebino ne bi sklenila. Ker je tožeča stranka (delodajalec) že pred sklenitvijo sodne poravnave vedela, da je toženec (delavec) ob škodnem dogodku utrpel le lažjo telesno poškodbo brez trajnih posledic, ob sklenitvi sodne poravnave ni bila v bistveni in opravičljivi zmoti. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek za razveljavitev sodne poravnave utemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 92, 105, 108, 110, 110/2. ZST-1 člen 12, 12/2.
vloge – predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – dopolnitev predloga – predložitev izjave o premoženjskem stanju – roki – predlog za podaljšanje roka – upravičen razlog – nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko – pravica do izjave v postopku
Ko stranka v sodnem postopku uveljavlja neko pravico, pravni red od nje pričakuje, da bo to naredila skrbno.
Notranje razmerje med stranko in pooblaščencem oziroma težave v njem (praviloma) ni(so) upravičen razlog za podaljšanje roka.