redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja - likvidacija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi likvidacije
Drugo tožena stranka (prevzemnik) je v primeru varnostnikov - prevoznikov (kar sta bila tudi tožnika) odstopila od načela, da je prevzela le tiste delavce, ki so opravljali delo za prevzete naročnike, temveč je prevzela tudi tiste, ki so „delali na ruti“ naročnika, ki pogodbe z drugo toženo stranko ni sklenil. Drugo tožena stranka je torej sama odstopila od načela, da prevzame le tiste delavce, ki jih je prevzela od prvo tožene stranke skupaj z naročniki. Zato je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da delovne naloge varnostnikov - prevoznikov niso bile neposredno vezane na iste naročnike in da je zato lahko sama izbrala konkretne delavce. Drugo tožena je stranka je opravila izbiro, za katero ni imela podlage v zakonu. Ker ne gre za enakopravno obravnavo delavcev, je odločitev sodišča prve stopnje, da bi morala drugo tožena stranka prevzeti tudi tožnika, pravilna.
Drugo tožena stranka je tožnikoma podala odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi postopka redne likvidacije na podlagi 107. člena ZDR. Tožnika odpovedi pogodbe o zaposlitvi nista izpodbijala v skladu s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnikoma delovno razmerje pri drugo toženi stranki prenehalo 15. 1. 2014, pravilna.
Odvetniške nagrade zajemajo celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve, pri čemer lahko prejme odvetnik v isti zadevi nagrade na vsaki stopnji. Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo.
ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-2, 226, 238, 238/2. OZ člen 427, 434, 434/1, 434/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – izvršilni naslov – sodna poravnava – nedenarna terjatev – prevzem izpolnitve – kreditna pogodba – dolžnost podati izjavo volje – prevzem dolga
Višje sodišče ugotavlja, da je obveznost dolžnice poplačati kredit, ki ga je najel upnik, po svoji vsebini pravno okvalificirana kot prevzem izpolnitve, ki je urejen v 434. členu OZ. Po tej določbi se izpolnitev prevzema s pogodbo med dolžnikom in nekom tretjim, s katero se ta dolžniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku.
V predmetni zadevi iz spornega dela sodne poravnave izhaja, da je dolžnica v vlogi prevzemnice izpolnitve in je kot taka zavezana opraviti izpolnitev namesto upnika tega izvršilnega postopka (kot dolžnika banke iz naslova omenjene kreditne pogodbe). Upnik tega postopka na podlagi prevzema izpolnitve ni bil razbremenjen obveznosti izpolnitve v razmerju do banke in banka lahko kljub prevzemu izpolnitve še naprej terja (le) upnika tega izvršilnega postopka.
Tudi alternativno določena obveznost iz sodne poravnave, da bo dolžnica uredila prenos kredita po sporni kreditni pogodbi tako, da bo upnik prost vseh obveznosti po njej, ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi bilo mogoče terjati dolžnico za izpolnitev nedenarne obveznosti. Gre za izjavo volje, ki se jo zahteva od dolžnice, se ta obveznost skladno z drugim odstavkom 238. člena ZIZ šteje za izpolnjeno z dnevom zapadlosti sodne poravnave.
Tožena stranka je tožnici očitala, da je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem, ko je nezakonito odtujila premoženje delodajalca (merilec vlage), z namenom, da si ga protipravno prilasti, njena kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1. Tožnica je v postopku zatrjevala, da ni zagrešila kaznivega dejanja tatvine, temveč ji je bil merilec vlage podtaknjen. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča nepravilno navedlo, da tožnica ni podala trditvene podlage v zvezi s tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način naj bi se to zgodilo, zato je ostala trditev, da ji je bil merilec vlage dejansko podtaknjen, nedokazana. Trditvena podlaga tožnice je ves čas postopka bila, da ji je nekdo podtaknil v torbico merilec vlage v usnju. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je stališče sodišča prve stopnje glede trditvene podlage o tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način, nepravilno in neživljenjsko, saj ni mogoče zahtevati od tožnice, da zatrjuje oziroma pove, kdo konkretno in na kakšen način ji je merilec vlage podtaknil v torbico. Poleg tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo do uradnih zaznamkov organov pregona niti ni upoštevalo pravnomočne kazenske zadeve glede na identično dejansko stanje. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno.
Ker za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba, je nerelevantno, ali je zavarovanka toženke delavcem res dala navodila za (pravilno) ravnanje z odpadki, ustrezne posode in vršila tudi nadzor. Pomembno je, kako je ravnal njen delavec (v konkretnem primeru zdravstveni delavec, ki je po uporabi livček odvrgel med mešane odpadke).
SZ-1 člen 30, 30/1, 53, 53/4. SZ člen 27, 27/2. ZIZ člen 270, 270/2.
upravljanje večstanovanjske stavbe – pogodba o opravljanju upravniških storitev – aktivna legitimacija upravnika – stanovanjski stroški – stroški upravljanja in obratovanja – delitev stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – neveljavnost pogodbe – ključ delitve stroškov – pogoji za izdajo začasne odredbe
Delitev stroškov ne more temeljiti na pogodbi o medsebojnih razmerjih, ker ta ni bila veljavno sklenjena. Zato je pravilno stališče sodbe, da v takem primeru ključ delitve temelji na SZ-1 oziroma na Pravilniku, sprejetem na njegovi podlagi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0083725
OZ člen 154, 186, 186/1. ZVCP-1 člen 2, 2/2, 30, 32, 46, 46/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odgovornost – nerazumno hitra vožnja v križišče – vzročna zveza – načelo zaupanja v cestnem prometu
Ker sta motorista vozila z nerazumno veliko hitrostjo (200 km/h in ob trčenju 180 km/h), kljub preglednosti ravne ceste 600 m, tožeči stranki ni moč očitati, da je sokriva za nesrečo, ker je zavila levo na neprednostno cesto. Voznik, ki zavija levo, utemeljeno pričakuje, da bo nasproti vozeče vozilo vozilo vsaj v mejah dovoljene hitrosti oziroma z ne tako enormno prekoračeno hitrostjo.
ZPP člen 7, 212. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 79.
trditvena podlaga - sklepčnost tožbe
Tožnica tudi na naroku po pozivu sodišča ni dala ustrezne trditvene podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti odločilna dejstva, s katerimi utemeljuje (izračunano) višino terjatve, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo, ker tožba ni bila sklepčna.
plačilo plače - regres za letni dopust - dnevnice - dogovor o plačilu
Dogovor o neto izplačilu za opravljeno delo (14 % od prometa), ki je višje, kot bi šlo delavcu po zakonu in kolektivni pogodbi, je dopusten, saj lahko delodajalec vedno priznava večji obseg pravic, kot izhaja iz splošnih aktov.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-4, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena - skladnost dokazov - ocenjena in dejanska vsebina posameznega dokaza - zavrnitev dokaznega predloga - dopolnitev izvedenskega mnenja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - obseg pritožbe
Če je spoznavno nepotrebno, potem je tudi zavrnitev dokaznega predloga po ustaljeni sodni praksi dopustna, kot je dopustno brez škode za domnevo nedolžnosti posamezno dejstvo šteti za ugotovljeno še preden je bilo o dokazanosti drugih odločeno.
Verodostojnost priče lahko sodišče preveri samo z ustnim zaslišanjem. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje neposredno zaslišati pričo (mladoletno A.A.) in se ne bi smelo zadovoljiti zgolj z branjem njene izpovedbe, ki jo je ta podala v drugem - predkazenskem postopku. Načelo ustnosti in neposrednosti načelno narekuje neposredno soočenje sodnika s pričo, saj si na ta način lahko ustvari neposreden oziroma verodostojen vtis o prepričljivosti oziroma neprepričljivosti izpovedovanja. Ker tovrstna procesna aktivnost v postopku ni bila opravljena, tudi iz obrazložitve sodbe prvostopnega sodišča ne more biti razvidna takšna procesna metodologija, ki bi lahko z zadostno zanesljivostjo odpravila empirični dvom o odločitvi sodišča. Zato v spornem primeru tudi ne gre le za vprašanje dokazne ocene sodišča prve stopnje, temveč za napako v procesnem pristopu pri izdelavi dokazne ocene. Dokazna ocena tako ne dosega zahtevanega procesnega standarda iz 4. člena ZPP in je to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Med podanimi razlogi dejansko ni nobenega takšnega, ki bi pojasnjeval ali utemeljeval obstoj katerega od relevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku v tem delu in ki bi utemeljil uporabo določene materialnopravne podlage za ugotovitev nastanka obravnavane služnostne pravice, izstavitve zemljiškoknjižne listine za njeno vknjižbo in prepoved bodočega poseganja tožeči stranki v to služnostno pravico, kar predstavlja kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Plačilni nalog je dokaz, s katerim bi bilo plačilo mogoče dokazati, ni po edini dokaz, ki dokazovanje plačila omogoča. Formalna pravila v zvezi z dokazno močjo posameznih dokazov oziroma posamezne vrste dokaznega gradiva niso predpisana.
Tožnik je z vlogo podal delni umik zahtevka za plačilo 500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je izdalo poseben sklep, s katerim je odločilo, da se zaradi delnega umika tožbe postopek v delu, ki se nanaša na plačilo 500,00 EUR iz naslova plače za mesec februar 2014, ustavi. Navedeni sklep je sodišče vročilo tožniku in toženi stranki, ki zoper sklep nista vložila pritožbe, zato je ta postal pravnomočen. V nadaljevanju pa je sodišče izdalo zamudno sodbo, kjer ni upoštevalo delnega umika tožbe in svojega pravnomočnega sklepa ter je odločilo, da se postopek za plačilo 500,00 EUR iz naslova plače za mesec februar ustavi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo in razveljavilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 500,00 EUR bruto.
OZ člen 288, 299, 299/1, 299/2. ZDen člen 72. ZPP člen 157, 319, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – zakonske zamudne obresti – zamuda dolžnika – poziv upnika na plačilo – vračunavanje obresti in stroškov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – povrnitev pravdnih stroškov
Zamuda toženca ni nastopila za celoten zahtevek istočasno. Ne glede na to pa bo mogoče tožniku prisoditi zakonske zamudne obresti za celoten zahtevek šele od nastanka zamude s plačilom drugega dela zahtevka (prejem dopisa z dne 29. 1. 2009), saj ni mogoče ugotoviti, kolikšen del zahtevka se nanaša na nepremičnine v k. o. X in koliko na tiste v k. o. Y. To iz zahtevka ne izhaja. Tega ni mogoče ugotoviti niti iz navedb, saj tožnik o tem ne govori.
prehod zapuščine na državo - zapuščina brez dedičev - možnost odklonitve prevzema zapuščine brez dedičev - obvestitev države
Zapuščinsko sodišče mora pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dediča na državo obvestiti RS. Namen spremenjene zakonodaje je v tem, da se RS vnaprej seznani z morebitno prezadolženostjo zapuščine in ustrezno ukrepa.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Sodišče prve stopnje bi smelo, četudi bi obstajal predlog tožene stranke, da naj se postopek prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja, samo odločiti, če bo takšnemu predlogu sledilo, saj predlog strank ne zavezuje sodišča, da mu sledi in prekine postopek. Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom tožene stranke po nasprotni tožbi, da lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, zahteva razvezo pogodbe, ne more pa zahtevati (in sodno izsiliti) njene spremembe. Druga stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe, ni pa tega dolžna storiti.
Tožeča stranka je dne 21. 4. 2015 po odvetniku vložila revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1565/2014 z dne 12. 3. 2015 in ji priložila pooblastilo za zastopanje, ki je datirano z datumom 15. 4. 2015. To pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je tožeči stranki že nastala pravica do vložitve revizije. Tožeča stranka v zvezi s predloženim pooblastilom utemeljeno opozarja, da pooblastilo izpolnjuje vse formalne zahteve, ki jih za pooblastilo, ki je podlaga za vložitev revizije, predpisuje ZPP. V drugem odstavku 95. člena ZPP je tako določeno, da mora odvetnik ob vložitvi izrednega pravnega sredstva predložiti novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo. Ta pogoj pa je pri konkretnem pooblastilu izpolnjen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
ugovor tretjega - dopustnost izvršbe na predmetu - predmet izven pravnega prometa - uradni preizkus sklepa o izvršbi
Četudi bi se navedbe tretjega v ugovoru tretjega glede pravnega statusa nepremičnine izkazale za resnične, to ne bi moglo privesti do drugačne odločitve v zvezi z ugovorom tretjega, saj po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru odločanja o ugovoru tretjega sodišče prve stopnje ne opravlja več uradnega preizkusa sklepa o izvršbi, ki je predpisan v drugem odstavku 55. člena ZIZ in ga je sodišče prve stopnje dolžno opraviti ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
ZPP člen 112, 112/8, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
odgovor na tožbo poslan nepristojnemu sodišču – očitna pomota odvetnika – neprava (zavrnilna) zamudna sodba – sklepčnost – odpravljiva nesklepčnost – nasprotje dokazov – kontumacijski postopek – razpis naroka – kontradiktorni postopek
Ni šlo za očitno (pisno) pomoto pri vlaganju vloge, saj ta ni bila zgolj poslana na nepristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ampak je bila nanj tudi naslovljena.
V primeru, ko sodišče ugotovi nasprotje med tožbenimi navedbami in predloženimi dokazi, ne sme izdati zavrnilne zamudne sodbe, ampak mora izvesti kontradiktorni postopek.