SPZ člen 48, 48/2, 48/3. ZTLR člen 23, 24, 26. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
primarni tožbeni zahtevek - pridobitev (so)lastninske pravice na nepremičnini - ustni dogovor o skupni gradnji - pravni posel - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - ugotovitveni zahtevek - nastanek nove stvari - podredni tožbeni zahtevek - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - obligacijski zahtevek - zastaralni rok - uveljavljanje pravice do povrnitve vrednosti vlaganj - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka je ves čas postopka zatrjevala, da je obstajal med pravdnima strankama in prvotno tudi očetom pravdnih strank ustni dogovor o skupni gradnji, s katerim je bilo dogovorjeno tudi, da bo tožnik na podlagi skupne gradnje postal solastnik predmetne nepremičnine. Temu ustrezno je postavila tudi zahtevek na izstavitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom, s katerim se bo dovolil vpis solastninskega deleža na ime tožeče stranke pri spornih nepremičninah. Res je hkrati postavila tudi ugotovitveni zahtevek, ki v primeru skupne gradnje ni potreben, saj zadošča zgolj zahtevek na izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, kar je sodišče prve stopnje sicer v izpodbijani sodbi pravilno navedlo, je pa v preteklosti sodna praksa tudi takšne zahtevke dopuščala.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 73, 73/1, 73/1-6, 88. ZDR člen 7, 7/2, 52, 52/1, 52/1-5, 72, 72/1, 72/1-1.
pogodba o poslovodenju - poslovodna oseba - odpoved pogodbe - razrešitev s funkcije
Iz pogodbe o poslovodenju, ki sta jo sklenili tožnica in prvo tožena stranka, izhaja, da je bila sklenjena za mandatno obdobje štirih let oz. do nastopa enega od taksativno naštetih razlogov za predčasno prenehanje tožničinega mandata. To pomeni, da je bila med tožnico in prvo toženo stranko v resnici sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas. V skladu s prvim odstavkom 79. člena ZDR-1 pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Tožnica je bila s sklepom razrešena s funkcije direktorice prvo tožene stranke, zato je s tem dnem potekel čas, za katerega je bila pogodba o poslovodenju sklenjena, to pa je bil tudi razlog za prenehanje njene veljavnosti. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da bi toženi stranki morali tožnici pisno odpovedati pogodbo o poslovodenju in je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o poslovodenju pravilna.
ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-2, 226, 238, 238/2. OZ člen 427, 434, 434/1, 434/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – izvršilni naslov – sodna poravnava – nedenarna terjatev – prevzem izpolnitve – kreditna pogodba – dolžnost podati izjavo volje – prevzem dolga
Višje sodišče ugotavlja, da je obveznost dolžnice poplačati kredit, ki ga je najel upnik, po svoji vsebini pravno okvalificirana kot prevzem izpolnitve, ki je urejen v 434. členu OZ. Po tej določbi se izpolnitev prevzema s pogodbo med dolžnikom in nekom tretjim, s katero se ta dolžniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku.
V predmetni zadevi iz spornega dela sodne poravnave izhaja, da je dolžnica v vlogi prevzemnice izpolnitve in je kot taka zavezana opraviti izpolnitev namesto upnika tega izvršilnega postopka (kot dolžnika banke iz naslova omenjene kreditne pogodbe). Upnik tega postopka na podlagi prevzema izpolnitve ni bil razbremenjen obveznosti izpolnitve v razmerju do banke in banka lahko kljub prevzemu izpolnitve še naprej terja (le) upnika tega izvršilnega postopka.
Tudi alternativno določena obveznost iz sodne poravnave, da bo dolžnica uredila prenos kredita po sporni kreditni pogodbi tako, da bo upnik prost vseh obveznosti po njej, ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi bilo mogoče terjati dolžnico za izpolnitev nedenarne obveznosti. Gre za izjavo volje, ki se jo zahteva od dolžnice, se ta obveznost skladno z drugim odstavkom 238. člena ZIZ šteje za izpolnjeno z dnevom zapadlosti sodne poravnave.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 234, 235, 235/1, 383, 383/2, 383/2-1.
postopek osebnega stečaja – predlog za začetek stečajnega postopka – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – domneva insolventnosti – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je, na podlagi zmotne ugotovitve, da je predlog za začetek postopka osebnega stečaja vložil dolžnik, tudi zmotno uporabilo določbo 1. odstavka 234. člena ZFPPIPP (in na njej temeljilo domnevo o dolžnikovi insolventnosti), saj se le-ta po izrecni določbi 1. točke 2. odstavka 383. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja ne uporablja. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
zamudna sodba - stroški za prehrano - stroški prevoza na delo in z dela
Tožbeni zahtevek temelji na trditvi, da tožnica ves čas zaposlitve pri toženi stranki ni prejemala povračila stroškov za prehrano in tudi ne povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Vendar pa je ta trditev v nasprotju s plačilnimi listami, ki jih je predložila tožnica, iz katerih izhaja, da je bil tožnici v obdobju od aprila 2013 do vključno septembra 2013 vsak mesec obračunan tako prevoz na delo kot tudi dodatek za prehrano. Ti zneski so bili tožnici tudi izplačani, saj tožnica sama navaja, da so ji bile plače za čas od aprila 2013 do vključno februarja 2014 izplačane, kar pomeni, da so bile izplačane v skladu s plačilnimi listami, ki jih je tožnica predložila. Navedeno kaže na to, da so bili tožnici za obdobje od aprila 2013 do vključno septembra 2013 izplačani tudi v plačilnih listah navedeni zneski povračila stroškov prevoza na delo in z dela in stroškov za prehrano med delom. To pomeni, da glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za plačilo povračila stroškov za prehrano med delom in povračila stroškov prevoza na delo in z dela za čas od aprila 2013 do septembra 2013, ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe, ki je določen v 4. alinei prvega odstavka 318. člena ZPP, saj so dejstva, na katere se opira ta del tožbenega zahtevka, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v tem delu odločitve razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
sklep o začetku stečajnega postopka – pravočasno izpodbijanje sklepa o začetku stečajnega postopka – učinek pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka – vložitev ustavne pritožbe – način prodaje premoženja stečajnega dolžnika – izklicna ali izhodiščna cena
Z zavrnitvijo pritožbe pritožnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka je bil stečajni postopek nad dolžnikom pravnomočno začet in te okoliščine ni mogoče več izpodbijati s pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča, izdan v okviru nadaljnjega vodenja stečajnega postopka.
ZPP člen 30, 30/1, 48, 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483.
spor o pristojnosti - zbornica - subjektivni kriterij za gospodarske spore - pristojnost okrajnega sodišča - spori o premoženjskopravnih zahtevkih - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka je zbornica in zato ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarske spore iz 1. odstavka 481. člena ZPP.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0082586
ZZZDR člen 106. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 11, 16.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - nujni postopek - odločitev o pravici do skrbi za otroka - sočasen postopek o določitvi stikov - določitev osebnih stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD - zadržanje otroka na dopustu brez soglasja drugega starša - mednarodni protipraven odvzem otroka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - ustroj življenja staršev - način življenja pravdnih strank - kvalitetno izvajanje stikov - varstvo koristi otroka
Odločanje po Haaški konvenciji ni meritorno odločanje o vprašanju vzgoje in varstva otrok, niti tega odločanja ne prejudicira. Gre za nekakšen začasen ukrep, katerega cilj je, da se odpravijo posledice protipravnega ravnanja in da se otroka čim prej vrne v državo njegovega običajnega prebivališča. Tam pa naj se tudi meritorno rešujejo spori glede starševske odgovornosti.
Odločanje o zadevah starševske odgovornosti glede ugrabljenega otroka ima tako prednost pred izdajo meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka. V obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče o zahtevi za vrnitev ugrabljenega otroka še ni odločalo, prav tako ni izdalo meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka. Z začasnimi odredbami, s katerimi je skušalo urediti stike med mld. otrokom in materjo, ni meritorno odločilo o pravici do skrbi za otroka. Sodišče je z začasnimi odredbami skušalo urediti stike med otrokom in materjo, ki jih je potrebno zagotoviti tudi skladno s 1. členom Haaške konvencije.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-4, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena - skladnost dokazov - ocenjena in dejanska vsebina posameznega dokaza - zavrnitev dokaznega predloga - dopolnitev izvedenskega mnenja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - obseg pritožbe
Če je spoznavno nepotrebno, potem je tudi zavrnitev dokaznega predloga po ustaljeni sodni praksi dopustna, kot je dopustno brez škode za domnevo nedolžnosti posamezno dejstvo šteti za ugotovljeno še preden je bilo o dokazanosti drugih odločeno.
znižanje preživnine – strošek prehrane otroka – pogodba o zaposlitvi za določen čas – dodatni viri dohodka
Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da ima tožnik poleg sledljivih dohodkov še dodatne vire dohodka iz dela. Sicer pa tudi, če dodatnih dohodkov ne pridobiva, kot to zatrjuje, bi jih moral. Pri določanju preživnine je namreč potrebno upoštevati tudi potencialne preživninske zmožnosti staršev. Tožnik je za delo zmožen, ima specifično znanje in (bi lahko) po oceni pritožbenega sodišča zasluži(l) vsaj toliko, kot je ob prvi določitvi preživnine, saj (bi) mora ob tako številčni družini, kot si jo je ustvaril, storiti vse, kar je potrebno da zasluži toliko, da bo lahko preživljal vse svoje otroke, kar je tudi njegova dolžnost, ki je določena v 54. členu URS.
ZPPIPP člen 34, 151, 151/1, 160, 160/1. ZST-1 člen 11, 11/4.
oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – prisilna poravnava – terjatve, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave – insolventnost taksnega zavezanca – izjava o premoženjskem stanju – trditvena podlaga – nedovoljene pritožbene novote
Pritožnik sodišču ne more očitati neupoštevanja okoliščin, s katerimi sodišče ni seznanjeno. Na njem je bilo namreč trditveno breme glede tistih dejstev, ki bi omogočala presojo nezmožnosti plačila sodne takse brez ogrožanja njegove dejavnosti. Pritožnik pa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni niti pojasnil niti izkazal, za kakšne stroške in v kakšni višini potrebuje denarna sredstva za svoje delovanje v okviru njegovih rednih poslov v teku postopka prisilne poravnave.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja - likvidacija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi likvidacije
Drugo tožena stranka (prevzemnik) je v primeru varnostnikov - prevoznikov (kar sta bila tudi tožnika) odstopila od načela, da je prevzela le tiste delavce, ki so opravljali delo za prevzete naročnike, temveč je prevzela tudi tiste, ki so „delali na ruti“ naročnika, ki pogodbe z drugo toženo stranko ni sklenil. Drugo tožena stranka je torej sama odstopila od načela, da prevzame le tiste delavce, ki jih je prevzela od prvo tožene stranke skupaj z naročniki. Zato je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da delovne naloge varnostnikov - prevoznikov niso bile neposredno vezane na iste naročnike in da je zato lahko sama izbrala konkretne delavce. Drugo tožena je stranka je opravila izbiro, za katero ni imela podlage v zakonu. Ker ne gre za enakopravno obravnavo delavcev, je odločitev sodišča prve stopnje, da bi morala drugo tožena stranka prevzeti tudi tožnika, pravilna.
Drugo tožena stranka je tožnikoma podala odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi postopka redne likvidacije na podlagi 107. člena ZDR. Tožnika odpovedi pogodbe o zaposlitvi nista izpodbijala v skladu s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnikoma delovno razmerje pri drugo toženi stranki prenehalo 15. 1. 2014, pravilna.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073556
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 279b. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo stroge formalne legalitete
Postopek s pogajanji brez predhodne objave ureja 29. člen ZJN-1, ki taksativno našteva primere v katerih lahko naročnik izbere ta postopek. Pri tem velja, da je uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave izjema (in ne pravilo) in jo treba kot takšno restriktivno razlagati, zanjo pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih mora utemeljiti in dokazati naročnik, tj. tožeča stranka.
preizkusno obdobje – postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti
Sodišče mora preizkusno dobo določiti ob upoštevanju starosti dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarski spor – plačilo upravniških storitev – fizična oseba kot tožena stranka – civilnopravno razmerje
Kot tožena stranka v zadevi je navedena fizična oseba, spor pa se nanaša na plačilo upravniških stroškov.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0053479
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/10. ZIZ člen 17.
družbenik izbrisane družbe – odgovornost družbenika za obveznost izbrisane družbe – aktivni družbenik – pravočasnost predloga – prekluzivni rok – primernost izvršilnega naslova
Drži sicer materialno pravna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil dolžnik aktivni družbenik izbrisane prvotne družbe v smislu 442. člena ZFPPIPP, vendar pa se ni opredelilo do obstoja izvršilnega naslova nasproti dolžniku kot aktivnemu družbeniku v zvezi s pravočasnostjo uveljavljanja predloga za zavarovanje. Rok iz desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP je prekluzivni rok materialnega prava in posledica izteka tega roka je prenehanje same pravice.
poškodba pri delu – padec z višine – zlom obeh petnic – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – teorija o ratio legis vzročnosti – trditveno in dokazno breme – dokazni standard pretežne verjetnosti
Opredelitev elementov (dejstev) vzročne zveze sodi v oškodovančevo trditveno in dokazno breme. Načeloma je potrebno za meritorno odločanje trditve o pravno relevantnih dejstvih dokazati tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost. Vendar pa je ravno pri vprašanju vzročne zveze dokazni standard prepričanja presežen in se je v položajih, ko je dokazno breme pretežko (v primerih dokazne stiske), zlasti ko škodnega vzroka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, v praksi uveljavil dokazni standard pretežne verjetnosti.
Za padec je bil potreben dinamični odriv in ta je pretrgal vzročno zvezo med opustitvijo zaščitne ograje in škodnim dogodkom.
Merilo za presojo pravilnosti ravnanja mandatarja so naročiteljevi interesi. Povsem mora paziti nanje in posel opraviti pod pogoji, ki so za naročitelja najbolj ugodni. Upoštevati mora tiste naročiteljeve interese v zvezi z opravo (izvršitvijo) posla, za katere ve oziroma bi zanje moral vedeti.
odmena – odbitek davščin – najemnina – prostori za dejavnost kinodvoran
Tržna cena je bila določena na podlagi višine najemnin primerljivih nepremičnin, izvedenec pa je upošteval vse parametre, ki določajo oziroma soprispevajo k oblikovanju cene najema na trgu, prav tako pa tudi korekcijo oglaševane cene.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082571
OZ člen 179, 299, 299/2. ZPP člen 14.
odškodninska odgovornost - poskus uboja - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - poškodovanje z baseballsko palico in ključem za vijačenje koles - pretep - poškodbe glave in možganov - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - kriteriji za odmero - huda telesna poškodba - obseg škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Zaradi posledic poškodbe glave in možganov je glede na vse okoliščine primera in ob primerljivih primerih za hudo obliko škode v okviru obravnavane monografije pravična odškodnina med 20 in 40 povprečnimi plačami.