Tožena stranka je tožnici očitala, da je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem, ko je nezakonito odtujila premoženje delodajalca (merilec vlage), z namenom, da si ga protipravno prilasti, njena kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1. Tožnica je v postopku zatrjevala, da ni zagrešila kaznivega dejanja tatvine, temveč ji je bil merilec vlage podtaknjen. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča nepravilno navedlo, da tožnica ni podala trditvene podlage v zvezi s tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način naj bi se to zgodilo, zato je ostala trditev, da ji je bil merilec vlage dejansko podtaknjen, nedokazana. Trditvena podlaga tožnice je ves čas postopka bila, da ji je nekdo podtaknil v torbico merilec vlage v usnju. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je stališče sodišča prve stopnje glede trditvene podlage o tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način, nepravilno in neživljenjsko, saj ni mogoče zahtevati od tožnice, da zatrjuje oziroma pove, kdo konkretno in na kakšen način ji je merilec vlage podtaknil v torbico. Poleg tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo do uradnih zaznamkov organov pregona niti ni upoštevalo pravnomočne kazenske zadeve glede na identično dejansko stanje. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno.
Ker za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba, je nerelevantno, ali je zavarovanka toženke delavcem res dala navodila za (pravilno) ravnanje z odpadki, ustrezne posode in vršila tudi nadzor. Pomembno je, kako je ravnal njen delavec (v konkretnem primeru zdravstveni delavec, ki je po uporabi livček odvrgel med mešane odpadke).
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 174, 174/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ravnanje tožnika (neprimerno dotikanje, božanje po ramenih, prijemanja za zgornje strani dlani ter prijemanje za spodnji del hrbta dijakinj) ne ustreza znakom kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja iz drugega odstavka 174. člena KZ-1. Navedeno dejanje po drugem odstavku 174. člena KZ-1 stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, staro nad 15 let, ki mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, za kar se kaznuje z zaporom od 1 do 8 let. Ravnanja tožnika ne dosegajo stopnje vseh znakov kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti iz 174. člena KZ-1, saj ni šlo za spolno občevanje ali druga neposredna spolna ravnanja, s katerega bi bila spolna sfera učenk direktno prizadeta.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo kršitev tožnika le z vidika 1. alinee prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Dejanski razlog, naveden in obrazložen v odpovedi, ne pomeni le odpovednega razloga po 1. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z vsemi znaki kaznivega dejanja), temveč tudi po 2. alieni prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja). Tožena stranka je ta odpovedni razlog navedla v obrazložitvi izredne odpovedi ter ga utemeljila, zato bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati tudi, če ravnanje tožnika pomeni tudi odpovedni razlog po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vseh dejstev, ki se nanašajo na kršitev po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
Odvetniške nagrade zajemajo celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve, pri čemer lahko prejme odvetnik v isti zadevi nagrade na vsaki stopnji. Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo.
V skladu s prvim odstavkom 190. člena OZ je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla (tretji odstavek 190. člena OZ). Tožeča stranka (delodajalec) je tožencu (delavcu) na podlagi pravnomočne sodbe za obdobje od nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi do vrnitve nazaj na delo izplačala določen znesek (iz naslova neto plač, regresov za letni dopust in božičnic, stroškov prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, zakonskih zamudnih obresti in stroškov sodnega postopka). Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožeča stranka vložila revizijo, VS RS pa je reviziji ugodilo in sodbo pritožbenega sodišča spremenilo tako, da je pritožbo toženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika (v tem sporu delavca) za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove, vključno z reparacijskim in reintegracijskim zahtevkom). Ker je bil toženec na podlagi pravne podlage, ki je kasneje odpadla, za ta znesek neupravičeno obogaten, je tožbeni zahtevek na vračilo plačanega zneska utemeljen.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 234, 235, 235/1, 383, 383/2, 383/2-1.
postopek osebnega stečaja – predlog za začetek stečajnega postopka – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – domneva insolventnosti – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je, na podlagi zmotne ugotovitve, da je predlog za začetek postopka osebnega stečaja vložil dolžnik, tudi zmotno uporabilo določbo 1. odstavka 234. člena ZFPPIPP (in na njej temeljilo domnevo o dolžnikovi insolventnosti), saj se le-ta po izrecni določbi 1. točke 2. odstavka 383. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja ne uporablja. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
ZDR člen 7, 109. Kolektivna pogodba za dejavnosti elektroindustrije Slovenije člen 10, 56.
odpravnina - panožna kolektivna pogodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Tožena stranka je različno obravnavala delavce, ki jim je podala odpoved iz poslovnega razloga in jim je izplačala višji znesek odpravnine (kot neke vrste odmeno delavcem, ki jim je bil delodajalec primoran odpovedati pogodbo o zaposlitvi) in delavce, ki jim je podala odpoved iz razloga nesposobnosti in jim je izplačala nižji znesek odpravnine (ker je razlog nastal v sferi delavca). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ni razumnega razloga za razlikovanje tožene stranke, da se višina odpravnine v primeru odpovedi iz poslovnega razloga določi po panožni kolektivni pogodbi, v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti pa po ZDR. Višino odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti namreč ZDR izenačuje. Zato je tožnica (ki ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti) upravičena do odpravnine v skladu z panožno kolektivno pogodbo.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2, 53/3.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073559
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka
Sprememba pogodbenih strank (razen v izjemnih primerih, katerih pa tožeča stranka ni zatrjevala, še manj pa dokazala) pomeni bistveno spremembo javnega naročila in s tem potrebo po izvedbi novega (pravilnega) postopka javnega naročila.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - odmera nagrade odvetniku - toženci kot navadni sosporniki - uveljavljanje več zahtevkov zoper različne tožence - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta posameznih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta
V primeru, ko tožnice v tožbi zoper različne tožence kot navadne formalne sospornike uveljavljajo več zahtevkov, stroškov postopka ni mogoče obračunati od skupaj navedene vrednosti spornega predmeta, temveč od vrednosti vsakega posameznega zahtevka posebej. Tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni diferencirala, kot to zahteva 2. odstavek 41. člena ZPP. Ker vrednost spornega predmeta ni bila določena, se za vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upošteva najnižja vrednost po tarifni številki 18 OT.
prehod zapuščine na državo - zapuščina brez dedičev - možnost odklonitve prevzema zapuščine brez dedičev - obvestitev države
Zapuščinsko sodišče mora pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dediča na državo obvestiti RS. Namen spremenjene zakonodaje je v tem, da se RS vnaprej seznani z morebitno prezadolženostjo zapuščine in ustrezno ukrepa.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Sodišče prve stopnje bi smelo, četudi bi obstajal predlog tožene stranke, da naj se postopek prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja, samo odločiti, če bo takšnemu predlogu sledilo, saj predlog strank ne zavezuje sodišča, da mu sledi in prekine postopek. Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom tožene stranke po nasprotni tožbi, da lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, zahteva razvezo pogodbe, ne more pa zahtevati (in sodno izsiliti) njene spremembe. Druga stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe, ni pa tega dolžna storiti.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti -
Tožnik je storil vseh pet očitanih hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s tem, ko strankam, ki so kupovale in z gotovino plačale blago, ni izdal in vročil ustreznih računov za te nakupe. V vseh očitanih primerih je tožnik po odhodu stranke posegel v odprte, še nezaključene račune in iz njih v nasprotju z navodili delodajalca (ki jih je poznal) izbrisal posamezne postavke za kupljeno blago. Te račune je nato sicer izdal, vendar niso vsebovali vseh postavk za blago, ki je bilo s strani strank dejansko kupljeno. Posledica tožnikovega ravnanja pa je bil tudi gotovinski višek v vrednosti postavk, ki jih je tožnik iz računov izbrisal in zato niso bile evidentirane. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj je prišlo zaradi tožnikovega ravnanja do popolne izgube zaupanja s strani tožene stranke.
Tožnik je upravičen do popolne taksne oprostitve, saj njegov celotni dohodek, ki ga prejema iz naslova starševskega nadomestila, ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki znaša 538,40 EUR in ga opredeljuje 8. člen ZSVarPre) mesečno na osebo, pri čemer gre za dohodek, do katerega bo upravičen le določen čas.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 400. ZDR člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - status upokojenke - delovno razmerje
Upokojitev tožnice predstavlja novo dejstvo v smislu 10. točke 394. člena ZPP, ki bi, če bi bilo to dejstvo znano v prejšnjem postopku, vplivalo na odločitev (o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki s priznanjem pravic iz delovnega razmerja). Tožena stranka pa tega dejstva oziroma novih dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Delavec ima lahko sklenjeno delovno razmerje za polni delovni čas le pri enem delodajalcu, zato tožnica ne more biti hkrati v delovnem razmerju ter imeti status upokojenke. Tožnici ni mogoče priznati delovnega razmerja za čas od 13. 9. 2011 dalje, kot je bilo to priznano s pravnomočno sodbo, saj je bilo z dokončno odločbo ZPIZ Slovenije odločeno, da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in da ima pravico do invalidske pokojnine od 13. 9. 2011 dalje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnici ni mogoče priznati delovnega razmerja od 13. 9. 2011 do 27. 11. 2012, saj je bila tožnica v tem času upokojena in je zato posledično utemeljeno zavrnilo denarne zneske, izhajajoče iz delovnega razmerja za to obdobje. Ker se je tožnica upokojila pred datumom, ko je sodišče prve stopnje razvezalo pogodbo o zaposlitvi, je sodišče tudi pravilno zavrnilo zahtevek tožnice za plačilo denarne odškodnine, ki jo je tožnica uveljavljala na podlagi 118. člena ZDR.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - uporaba tuje stvari brez pravnega naslova - prikrajšanje in obogatitev - obogatitveni zahtevek
Podlago za plačilo uporabnine predstavlja 198. člen OZ, po katerem mora tisti, ki je tujo stvar uporabil v svojo korist, povrniti korist, ki jo je imel od uporabe. Navedeno določilo je treba obravnavati kot bolj specialno določilo v razmerju do 190. člena OZ. Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz poglavja o neupravičeni pridobitvi. Za tak zahtevek je treba izkazati korist na strani tistega, ki stvar uporablja, ter prikrajšanje na strani tistega, ki stvari ne uporablja.
Pri obogatitveni zahtevkih je treba presoditi, ali je plačilo uporabnine pravna posledica, ki terja ugotovitev vseh sestavin zakonskega dejanskega stanu, ki velja za institut neupravičene obogatitve. Sklicevanje zgolj na določilo 198. člena OZ, brez presoje obstoja vseh predpostavk iz splošnega določila o neupravičeni pridobitvi, ni dovolj. Zgolj dejstvo, da tožnik nepremičnine ni mogel in je ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz poglavja o neupravičeni pridobitvi.
povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina za bodočo škodo – nastop zamude – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – razmerja med starši in otroki – kršitev pravice do stikov z otrokom – odklanjanje stikov – odtujitveni sindrom – soprispevek
Terjatev za bodočo škodo nastane in zapade, ko je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v prihodnosti in se jo torej lahko uveljavlja, nastop zamude pa se, enako kot to velja za že nastalo škodo, presoja po 299. členu OZ. Ker tožnik ni zatrjeval, da bi toženko že pred vložitvijo tožbe pozval, da plača odškodnino, je sodišče zamudne obresti pravilno prisodilo od dneva vložitve tožbe dalje.
Toženka na otroka vpliva s čustvenimi pritiski in prisilo in ne sprejema dejstva, da so stiki otrok z očetom potrebni. Stike navzven podpira, dejansko pa njenega soglasja za njihovo izvajanje ni. Pri otrocih je posledično izražen odtujitveni sindrom, ko otrok izraža popolno lojalnost enemu roditelju, medtem ko drugega povsem odklanja. Toženka s takšnim ravnanjem stikov navzven sicer ne preprečuje, jih pa preprečuje v vsebinskem smislu, saj se tudi stiki, do katerih pride, ne izvedejo tako kot bi se morali.
Ker v zavezovalnem pravnem poslu ni bilo podlage za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vpis izključne lastninske pravice na posameznih parcelah, ki so nastale po delitvi parcele 308/26 k. o. X (308/42, 308/43, 308/44 in 308/45), je nično tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izključne lastninske pravice tožnice na četrti parceli 308/45 k. o. X. Da bi bila izbrisna tožba sklepčna, bi morala obsegati ugotovitev neveljavnosti vseh vknjižb, ki so posledica ničnega zemljiškoknjižnega dovolila, in obenem (kumulativno) s tem še vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa. To pomeni, da bi moral biti vzpostavljen prvotni vpis lastninske pravice na vseh štirih parcelah, ki so nastale po delitvi parcele št. 308/26 k. o. X. Tožnica tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila za parcelo št. 308/45 k. o. X, kjer je vpisana kot izključna lastnica, ne uveljavlja, niti za to parcelo ne predlaga vzpostavitve prejšnjega stanja. Tožba je zato nesklepčna.
spor o pristojnosti – okrožno sodišče – gospodarski spor – vrednost spornega predmeta – gospodarska zbornica
Ker gospodarska zbornica ni našteta v 1. točki 1. odstavka 481. člena ZPP, tak spor, v katerem je udeležena, po subjektivnem kriteriju ni gospodarski spor.