duševno zdravje – omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov – zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – duševna bolezen – manija
Po mnenju izvedenca gre pri pridržanki, ki je že enajstič sprejeta na zaprti oddelek, za duševno bolezen, zaradi katere je pacientka trenutno v fazi manije. Njeno vedenje, tudi na odprtem oddelku, kjer se je prej hospitalno zdravila, je bilo takšno, da si je povzročala tako materialno kot socialno škodo in zato potrebuje nadaljnje bivanje in zdravljenje na varovanem oddelku.
najem sobe – izpraznitev samske sobe – tožba na izpraznitev prostorov – tožba na sklenitev najemne pogodbe – teorija realizacije
Zgolj na osnovi dolgoletne uporabe ležišča oz. sobe ni mogoče sklepati na obstoj podlage (pravnega naslova) za uporabo samske sobe. Tudi dejstvo, da toženec za uporabo sobe plačuje, ni podlaga za vzpostavitev pogodbenega (najemnega) razmerja.
Ker obravnavanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti z drugačno obliko krivde, ampak le z direktnim naklepom (če bi sodišče prve stopnje ugotovilo drugo obliko krivde bi moralo obdolženca oprostiti), te okoliščine (kot obteževalne) sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati pri določitvi zaporne kazni.
ZAVAROVALNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070908
ZOZP člen 34, 41. SPZ člen 60, 60/1. ZPP člen 8.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje pred odgovornostjo – kršitev pravil o sklenitvi zavarovalne pogodbe – povzročitev prometne nesreče z nezavarovanim vozilom – zavarovalno združenje – zahteva za povrnitev izplačane odškodnine od lastnika – prenos lastninske pravice na povzročitelja prometne nesreče – ustno sklenjena pogodba o prenosu lastninske pravice – dokazovanje – formalna dokazna pravila – dokazna ocena
ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovale le z določenimi dokaznimi sredstvi. Toženec je predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje prič, ti dokazi pa so povsem primerni za dokazovanje spornega dejstva (obstoj prenosa lastništva avtomobila na povzročitelja).
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083154
URS člen 87. OZ člen 631, 1035, 1036. ZJN-2 člen 6, 6/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 5/3.
Neposredne obveznosti naročnika podzakonski akt seveda ne more določiti, saj se v skladu s 87. členom Ustave RS pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko določijo samo z zakonom.
Nakazančev sprejem nakazila mora biti izražen jasno in nedvoumno, saj je njegova posledica nastanek dolžniškega razmerja.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014519
OZ člen 150. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-c.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - pasivna legitimacija - stvarna pristojnost
Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu solidarno od prvotožene stranke (delodajalca), drugotožene stranke (zavarovalnice) in tretjetožene stranke, ki je bila imetnica stroja, na katerem je prišlo do poškodbe. V konkretnem primeru gre za odškodninski spor, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po točki c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, zato je glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana pristojnost delovnega sodišča tudi, če je kot sospornik tožena zavarovalnica. Drugotožena stranka zato v pritožbi neutemeljeno ugovarja stvarni pristojnosti sodišča prve stopnje v tem sporu.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070931
OZ člen 395, 1019, 1019/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56. ZOdvT tarifna številka 3100.
zavarovanje upnikove terjatve - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - ugasnitev obveznosti poroka - obstoj dveh izvršilnih naslovov - možnost ugovora zoper sklep o izvršbi - odmera stroškov postopka - vštetje nagrade za postopek izvršbe
Čeprav toženec v skladu s 3. odstavkom 1019. člena OZ odgovarja za izpolnitev solidarno z glavnim dolžnikom, nista v pravni skupnosti, saj njuna obveznost ne izvira iz skupnega dolga. Glavni dolžnik namreč odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavni dolg, porok pa na podlagi poroštvene izjave. Ne gre torej za isto terjatev.
procesna legitimacija – prenos terjatve v predhodnem stečajnem postopku– zavrženje predloga upnika za začetek stečajnega postopka – neizkazan obstoj materialnopravnega razmerja z dolžnikom – pravni interes za vodenje stečajnega postopka – odtujitev pravice, o kateri teče pravda – predmet odločanja v predhodnem stečajnem postopku
Upnik kot predlagatelj postopka mora izkazati obstoj materialnopravnega razmerja z dolžnikom za utemeljitev pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka. V kolikor je tekom predhodnega postopka prišlo do prenehanja materialnopravnega razmerja med predlagateljem postopka in dolžnikom, je s tem predlagatelj izgubil pravni interes za uveljavljanje zahtevka za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
Dokazno breme glede obstoja pooblastilnega razmerja je bilo na tožniku, toda slednji tega ni uspel dokazati. Ekskulpacijske razloge mora zatrjevati in dokazovati tožena stranka (velja domneva, da vzrok za kršitev izvira iz mandatarjeve sfere), vendar je to šele drugi korak presoje, ki pride na vrsto po tem, ko obstoj mandatnega razmerja ni (več) sporen.
uporabnina – izključitev solastnika iz posesti – upravičenja solastnika – lastninska pravica – pravni položaj nedobrovernega posestnika – korist – višina uporabnine
Utemeljenost tožničinega zahtevka ni odvisna od tega, kako toženec izkorišča sporne prostore. S tem, ko je prevzel hišo s pripadajočim zemljiščem in gospodarskimi objekti v svojo oblast in tožnico proti njeni volji izključil iz posesti, je nase prevzel tudi tveganje, ali mu bo hiša z gospodarskimi poslopji prinašala dohodek.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400. KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kazenska evidenca – izbris iz kazenske evidence – zakonska rehabilitacija
Glede na zakonsko ureditev ovire obsodbe za kaznivo dejanje je pravno pomembno le, ali je kaznivo dejanje iz kazenske evidence izbrisano ali ne. Zakon ne določa, da je ovira podana le takrat, ko je dolžnik obsojen za določeno kaznivo dejanje iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, temveč tudi, da obsodba za kaznivo dejanje še ni izbrisana. Ni na stečajnem sodišču, da presoja pogoje za izbris obsodbe iz kazenske evidence.
Zgolj z naštevanjem stroškov in načrtovanih investicij v prihodnosti tožena stranka ni izkazala, da za družbo potrebnih ciljev kot dober gospodarstvenik ne bi mogla doseči na noben drug način, kot s posegom v zakonsko določen najmanjši delež na dobičku.
Kot izhaja iz več določb ZST-1, se plačilo sodne takse dokazuje (le) z listinskimi dokazili (o plačilu). Za to, da bi sodišče pri pošti opravilo zahtevano poizvedbo, pa bi upoštevaje določilo 3. odstavka 1. člena ZST-1 (po katerem se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ZST-1 ne določa drugače) v zvezi s 3. odstavkom 226. člena ZPP tožena stranka morala zatrjevati, da sama pritožnica pri pošti ni mogla doseči, da se ji listina oziroma zahtevani podatek izroči ali pokaže. Sodišče namreč ne ukrepa po 3. odstavku 226. člena ZPP, kadar lahko stranka sama doseže, da se listina izroči ali pokaže.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179. ZVO. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
imisije - prekomeren hrup - pravica do zdravega življenjskega okolja - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Ugotovljene vrednosti hrupa so v dnevnem, večernem in nočnem času presegale mejne in v določenih obdobjih tudi kritične vrednosti dovoljenega hrupa; zamenjava oken na zunanji fasadi zgradbe je v manjšem obsegu zmanjšala neugodnosti glede hrupa, vendar le znotraj stanovanja, ne pa na balkonu in dvorišču; zaradi upoštevanja omejitve prometa ob določenih dnevih pa neugodnosti tožnice niso bile bistveno zmanjšane. Na tej dejanski podlagi je pravilna presoja prvostopenjskega sodišča, da je tožnica zaradi prekomernega hrupa v obdobju od 31. 10. 2006 do 16. 7. 2009 upravičena na podlagi tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) do povračila škode, ki presega običajne meje.
preživljanje otroka - preživnina - sposobnosti preživninskega zavezanca - otroški dodatek - preživninske potrebe otroka - stiki med starši in otrokom - stroški pritožbenega postopka
Preuranjena je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za ureditev stikov, ob ugotovitvi, da otrok potrebuje terapijo, da predela svoja čustva in zamere do očeta in da bi se po izvedeni terapiji, ki bi trajala tri mesece ali dlje stiki ponovno lahko vzpostavili.
USTAVNO PRAVO – OKOLJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081464
URS člen 26, 26/1, 120, 120/2. OZ člen 131. ZVISJV člen 3, 3-24, 135, 135/3, 136, 136/1, 136/3, 137, 137/1. Uredba o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in pogojih gradnje na teh območjih člen 3, 3/5, 3/6. Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta člen 2, 2-1, 2-2, 2-3, 2-4, 2-5.
nadomestilo za omejeno rabo prostora – okoljska renta – upravičenec do nadomestila zaradi omejene rabe prostora – zavezanec za plačilo nadomestila – merila za določitev višine nadomestila – javnopravna odškodninska odgovornost – protipravnost – normativna protipravnost – kvalificirana protipravnost – načelo zakonitosti – ugotovitvena odločba o neustavnosti zakonske norme – ocena o ustavni neskladnosti uredbe – kršitev ustavnih določb – kršitev temeljnih civilizacijskih standardov – pravno priznana škoda – trditveno in dokazno breme
Zahtevek za plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora ima naravo okoljske rente kot kolektivnega nadomestila zaradi obremenitve okolja na podlagi ZVISJV.
Pri normativni protipravnosti gre za nasprotje z dolžnostjo izdaje nekega predpisa, in sicer v dveh primerih: 1) ko organ izda protipraven akt ali 2) ko v nasprotju z izrecno obveznostjo opusti izdajo akta. Za opustitev gre takrat, ko država ne prenese kakšnega sekundarnega pravnega vira EU v svojo zakonodajo, ne izda zakona, pa ga Ustava k temu zavezuje, ne izda ali ne izda pravočasno podzakonskega akta, pa jo zakon k temu zavezuje ali ko Ustavno sodišče z odločbo naloži konkretnemu organu, naj v mejah svojih pravic in dolžnosti v določenem roku zapolni pravno praznino z izdajo predpisa.
Uredba kot podzakonski akt še vedno velja in jo je pri odločanju o utemeljenosti odškodninskega zahtevka (v okviru pogoja protipravnosti) potrebno upoštevati.
Drugačna presoja zakonodajnega organa o ustavni skladnosti zakonske določbe, ki pa je zaradi ocene Ustavnega sodišča o njeni neskladnosti z Ustavo v postopku pred Ustavnim sodiščem razveljavljena, sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen Ustave.
ZDR-1 člen 25, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-5, 110, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-4, 125. OZ člen 86, 86/1, 88, 88/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - ničnost pogodbenega določila
Pogodbeno določilo o poskusnem delu v tretji pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, pri čemer bi se poskusno delo začelo opravljati dve leti po začetku opravljanja istega dela pri istem delodajalcu, nasprotuje prisilnemu predpisu, to je določbi 25. člena ZDR-1. Zato je takšno pogodbeno določilo nično. Obenem gre za položaj, ko zaradi ničnosti tega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba o zaposlitvi, temveč le sporna določba (prvi odstavek 88. člena OZ). Ničnost pogodbene določbe o poskusnem delu pa ima za posledico nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se sklicuje na neuspešno opravljeno poskusno delo.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, tudi če jo obravnavamo kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 4. alineje (če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti) ali pa 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR (če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) je pravilna, ker tožena stranka tožniku pred izredno odpovedjo ni omogočila zagovora. V sporu pred sodiščem prve stopnje pa tudi ni zatrjevala, da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od nje neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor.
Ker je med delničarje dovoljeno deliti le bilančni dobiček, ga v primeru, ko ta ne dosega višine 4 % osnovnega kapitala, ni mogoče izplačati v vsaj taki višini, temveč le v delu, ki ga je mogoče deliti med delničarje, torej v višini bilančnega dobička samega.
poslovanje s plačilno kartico – spor majhne vrednosti – pavšalni ugovori
Ob pavšalnih ugovorih je tožeča stranka zadostila svojemu dokaznemu bremenu glede zatrjevanega dolga s predložitvijo toženki poslanih računov, katerim je priložena specifikacija porabe oziroma plačil s kartico, z izpiskom odprtih postavk, opominom pred izvršbo in zadnjim pozivom na plačilo. Na vse konkretne navedbe toženke je tožeča stranka odgovorila in predložila tudi ustrezna dokazila.