duševno zdravje – omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov – zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – duševna bolezen – manija
Po mnenju izvedenca gre pri pridržanki, ki je že enajstič sprejeta na zaprti oddelek, za duševno bolezen, zaradi katere je pacientka trenutno v fazi manije. Njeno vedenje, tudi na odprtem oddelku, kjer se je prej hospitalno zdravila, je bilo takšno, da si je povzročala tako materialno kot socialno škodo in zato potrebuje nadaljnje bivanje in zdravljenje na varovanem oddelku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070910
OZ člen 569, 569/1. ZPP člen 325, 328, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2. ZOdvT tarifna številka 6007.
gospodarski spor – postopek v gospodarskih sporih – stvarna pristojnost – samostojni podjetnik – fizična oseba – pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika posameznika – posojilna pogodba – navidezna pogodba – dokazno breme – popravni sklep – dopolnilni sklep – povrnitev stroškov postopka – odvetniške storitve – odmera DDV
Toženec z ničemer ni izkazal zatrjevanega dejstva, da naj bi posojilno pogodbo podpisal na prošnjo tožnika, ker naj bi jo tožnik potreboval zaradi svoje poslovne dokumentacije, saj je ob ugotovljenem dejstvu, da je toženec podpisal posojilno pogodbo, s katero je potrdil, da mu posojilodajalec posodi 11.680,00 EUR, prešlo dokazno breme, da naj bi bila navedena posojilna pogodba fiktivna, na toženca, ki pa tega bremena ni zmogel.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014456
ZDR-1 člen 177, 177/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - predpostavke odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda
Tožeča stranka kot toženkin bivši delodajalec od toženke vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zato, ker je morala plačati zavarovalnici negativno provizijo zaradi prekinitve štirih pogodb za življenjsko zavarovanje, ki jih je s strankami sklenila toženka v času, ko je bila zaposlena pri njej na delovnem mestu „pomožni zavarovalni posrednik“ in za škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi izpada pričakovanega dobička.
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da ji je nastala zatrjevana škoda zato, ker naj bi jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzročila toženka. Tožeča stranka namreč v postopku ni predložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je podana kakršnakoli odgovornost toženke za nastalo škodo. Zato odškodninski zahtevek ni utemeljen.
Nepravilno je stališče, da sta toženki zato, ker ju tožba obravnava kot solidarni dolžnici, tudi enotni sospornici. O tem, kdaj so stranke (na aktivni ali pasivni strani) enotni sosporniki, določajo pravila materialnega prava. Stranke so enotni sosporniki takrat, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike. V tem primeru se štejejo za enotno pravdno stranko, in se učinek dejanj vsakega od njih razteza tudi na druge.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014519
OZ člen 150. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-c.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - pasivna legitimacija - stvarna pristojnost
Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu solidarno od prvotožene stranke (delodajalca), drugotožene stranke (zavarovalnice) in tretjetožene stranke, ki je bila imetnica stroja, na katerem je prišlo do poškodbe. V konkretnem primeru gre za odškodninski spor, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po točki c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, zato je glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana pristojnost delovnega sodišča tudi, če je kot sospornik tožena zavarovalnica. Drugotožena stranka zato v pritožbi neutemeljeno ugovarja stvarni pristojnosti sodišča prve stopnje v tem sporu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060844
OZ člen 148, 148/2, 169, 352, 352/1. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8. ZLS člen 33, 34a.
višina škode – popolna odškodnina – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – odgovornost župana – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Potrebne trditvene podlage o višini škode tožeča stranka zavestno ni podala zaradi zgrešenega materialnopravnega naziranja, čeprav je bila na možnost uporabe pravil o popolni odškodnini in s tem povezano vprašanje odločilnih dejstev opozorjena že z ugovorno podlago tožene stranke. Zato se na neopravljeno materialnoprocesno vodstvo in kršitev pravice do izjave ne more sklicevati. Nadaljnja opozorila sodišča na dopolnjevanje trditvene podlage niso bila potrebna.
ZDR člen 126, 126/2, 137, 137/7. ZZVZZ člen 31. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 48, 48/3. ZIS člen 91.
začasna zadržanost od dela zaradi bolezni - nadomestilo - napitnina - dodatek za izravnavo plače - sestavni del plače
Napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost v smislu določbe 126. člena ZDR in je sestavni del plače, zato se upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače za čas bolniškega staleža po 137. členu ZDR.
Dodatek za izravnavo plače, kot je bil določen v sporazumu med toženo stranko in reprezentativnimi sindikati, predstavlja del plače, ki se, če je bil s plačo izplačan, upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače v času bolniškega staleža (137. člen ZDR).
povrnitev nepremoženjske škode – odmera odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – poškodbe okolčja in stegnenice – pravdni stroški – končni uspeh
Pritožbeno sodišče je presojalo odškodnino kot celoto, saj, ko tožnica postavi denarni zahtevek za nepremoženjsko škodo in sodišče to presoja, tožnica dobi skupni denarni znesek za vse pravne naslove.
ZAVAROVALNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070908
ZOZP člen 34, 41. SPZ člen 60, 60/1. ZPP člen 8.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje pred odgovornostjo – kršitev pravil o sklenitvi zavarovalne pogodbe – povzročitev prometne nesreče z nezavarovanim vozilom – zavarovalno združenje – zahteva za povrnitev izplačane odškodnine od lastnika – prenos lastninske pravice na povzročitelja prometne nesreče – ustno sklenjena pogodba o prenosu lastninske pravice – dokazovanje – formalna dokazna pravila – dokazna ocena
ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovale le z določenimi dokaznimi sredstvi. Toženec je predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje prič, ti dokazi pa so povsem primerni za dokazovanje spornega dejstva (obstoj prenosa lastništva avtomobila na povzročitelja).
procesna legitimacija – prenos terjatve v predhodnem stečajnem postopku– zavrženje predloga upnika za začetek stečajnega postopka – neizkazan obstoj materialnopravnega razmerja z dolžnikom – pravni interes za vodenje stečajnega postopka – odtujitev pravice, o kateri teče pravda – predmet odločanja v predhodnem stečajnem postopku
Upnik kot predlagatelj postopka mora izkazati obstoj materialnopravnega razmerja z dolžnikom za utemeljitev pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka. V kolikor je tekom predhodnega postopka prišlo do prenehanja materialnopravnega razmerja med predlagateljem postopka in dolžnikom, je s tem predlagatelj izgubil pravni interes za uveljavljanje zahtevka za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
Dokazno breme glede obstoja pooblastilnega razmerja je bilo na tožniku, toda slednji tega ni uspel dokazati. Ekskulpacijske razloge mora zatrjevati in dokazovati tožena stranka (velja domneva, da vzrok za kršitev izvira iz mandatarjeve sfere), vendar je to šele drugi korak presoje, ki pride na vrsto po tem, ko obstoj mandatnega razmerja ni (več) sporen.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400. KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kazenska evidenca – izbris iz kazenske evidence – zakonska rehabilitacija
Glede na zakonsko ureditev ovire obsodbe za kaznivo dejanje je pravno pomembno le, ali je kaznivo dejanje iz kazenske evidence izbrisano ali ne. Zakon ne določa, da je ovira podana le takrat, ko je dolžnik obsojen za določeno kaznivo dejanje iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, temveč tudi, da obsodba za kaznivo dejanje še ni izbrisana. Ni na stečajnem sodišču, da presoja pogoje za izbris obsodbe iz kazenske evidence.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179. ZVO. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
imisije - prekomeren hrup - pravica do zdravega življenjskega okolja - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Ugotovljene vrednosti hrupa so v dnevnem, večernem in nočnem času presegale mejne in v določenih obdobjih tudi kritične vrednosti dovoljenega hrupa; zamenjava oken na zunanji fasadi zgradbe je v manjšem obsegu zmanjšala neugodnosti glede hrupa, vendar le znotraj stanovanja, ne pa na balkonu in dvorišču; zaradi upoštevanja omejitve prometa ob določenih dnevih pa neugodnosti tožnice niso bile bistveno zmanjšane. Na tej dejanski podlagi je pravilna presoja prvostopenjskega sodišča, da je tožnica zaradi prekomernega hrupa v obdobju od 31. 10. 2006 do 16. 7. 2009 upravičena na podlagi tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) do povračila škode, ki presega običajne meje.
preživljanje otroka - preživnina - sposobnosti preživninskega zavezanca - otroški dodatek - preživninske potrebe otroka - stiki med starši in otrokom - stroški pritožbenega postopka
Preuranjena je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za ureditev stikov, ob ugotovitvi, da otrok potrebuje terapijo, da predela svoja čustva in zamere do očeta in da bi se po izvedeni terapiji, ki bi trajala tri mesece ali dlje stiki ponovno lahko vzpostavili.
poslovanje s plačilno kartico – spor majhne vrednosti – pavšalni ugovori
Ob pavšalnih ugovorih je tožeča stranka zadostila svojemu dokaznemu bremenu glede zatrjevanega dolga s predložitvijo toženki poslanih računov, katerim je priložena specifikacija porabe oziroma plačil s kartico, z izpiskom odprtih postavk, opominom pred izvršbo in zadnjim pozivom na plačilo. Na vse konkretne navedbe toženke je tožeča stranka odgovorila in predložila tudi ustrezna dokazila.
ZDR-1 člen 25, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-5, 110, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-4, 125. OZ člen 86, 86/1, 88, 88/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - ničnost pogodbenega določila
Pogodbeno določilo o poskusnem delu v tretji pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, pri čemer bi se poskusno delo začelo opravljati dve leti po začetku opravljanja istega dela pri istem delodajalcu, nasprotuje prisilnemu predpisu, to je določbi 25. člena ZDR-1. Zato je takšno pogodbeno določilo nično. Obenem gre za položaj, ko zaradi ničnosti tega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba o zaposlitvi, temveč le sporna določba (prvi odstavek 88. člena OZ). Ničnost pogodbene določbe o poskusnem delu pa ima za posledico nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se sklicuje na neuspešno opravljeno poskusno delo.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, tudi če jo obravnavamo kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 4. alineje (če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti) ali pa 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR (če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) je pravilna, ker tožena stranka tožniku pred izredno odpovedjo ni omogočila zagovora. V sporu pred sodiščem prve stopnje pa tudi ni zatrjevala, da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od nje neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor.
Zgolj z naštevanjem stroškov in načrtovanih investicij v prihodnosti tožena stranka ni izkazala, da za družbo potrebnih ciljev kot dober gospodarstvenik ne bi mogla doseči na noben drug način, kot s posegom v zakonsko določen najmanjši delež na dobičku.
Kot izhaja iz več določb ZST-1, se plačilo sodne takse dokazuje (le) z listinskimi dokazili (o plačilu). Za to, da bi sodišče pri pošti opravilo zahtevano poizvedbo, pa bi upoštevaje določilo 3. odstavka 1. člena ZST-1 (po katerem se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ZST-1 ne določa drugače) v zvezi s 3. odstavkom 226. člena ZPP tožena stranka morala zatrjevati, da sama pritožnica pri pošti ni mogla doseči, da se ji listina oziroma zahtevani podatek izroči ali pokaže. Sodišče namreč ne ukrepa po 3. odstavku 226. člena ZPP, kadar lahko stranka sama doseže, da se listina izroči ali pokaže.
zavrženje pritožbe – pooblaščenci – pooblastilo – generalno pooblastilo – potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu – zastopanje pred višjim sodiščem – nepopolna pritožba – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni bilo predloženo. Skladno s 336. členom ZPP v postopku s pritožbo sodišče strank ne poziva na dopolnitev nepopolne pritožbe, pač pa jo takoj zavrže.
razlaga pogodbenih določil – odgovornost za zamudo – pogodbena kazen – podlaga za zahtevo za plačilo pogodbene kazni
Opozorilo ali izjava o uveljavljanju pogodbene kazni v primeru, da dolžnik ni odgovoren za zamudo, samo po sebi ne more učinkovati kot podlaga za zahtevo za plačilo pogodbene kazni.