Zgolj z naštevanjem stroškov in načrtovanih investicij v prihodnosti tožena stranka ni izkazala, da za družbo potrebnih ciljev kot dober gospodarstvenik ne bi mogla doseči na noben drug način, kot s posegom v zakonsko določen najmanjši delež na dobičku.
Kot izhaja iz več določb ZST-1, se plačilo sodne takse dokazuje (le) z listinskimi dokazili (o plačilu). Za to, da bi sodišče pri pošti opravilo zahtevano poizvedbo, pa bi upoštevaje določilo 3. odstavka 1. člena ZST-1 (po katerem se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ZST-1 ne določa drugače) v zvezi s 3. odstavkom 226. člena ZPP tožena stranka morala zatrjevati, da sama pritožnica pri pošti ni mogla doseči, da se ji listina oziroma zahtevani podatek izroči ali pokaže. Sodišče namreč ne ukrepa po 3. odstavku 226. člena ZPP, kadar lahko stranka sama doseže, da se listina izroči ali pokaže.
preživljanje otroka - preživnina - sposobnosti preživninskega zavezanca - otroški dodatek - preživninske potrebe otroka - stiki med starši in otrokom - stroški pritožbenega postopka
Preuranjena je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za ureditev stikov, ob ugotovitvi, da otrok potrebuje terapijo, da predela svoja čustva in zamere do očeta in da bi se po izvedeni terapiji, ki bi trajala tri mesece ali dlje stiki ponovno lahko vzpostavili.
Ker je med delničarje dovoljeno deliti le bilančni dobiček, ga v primeru, ko ta ne dosega višine 4 % osnovnega kapitala, ni mogoče izplačati v vsaj taki višini, temveč le v delu, ki ga je mogoče deliti med delničarje, torej v višini bilančnega dobička samega.
zavrženje pritožbe – pooblaščenci – pooblastilo – generalno pooblastilo – potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu – zastopanje pred višjim sodiščem – nepopolna pritožba – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni bilo predloženo. Skladno s 336. členom ZPP v postopku s pritožbo sodišče strank ne poziva na dopolnitev nepopolne pritožbe, pač pa jo takoj zavrže.
ZSDU izrecno ne ureja pravne situacije, ko delovno sodišče razveljavi volitve v svet delavcev oziroma volilna opravila pri teh volitvah. Zato gre v tem kolektivnem delovnem sporu (tudi) za vprašanje pravilnosti odločitve nasprotne udeleženke (volilne komisije sveta delavcev), da po sodni razveljavitvi volilnih opravil razpiše nove volitve v svet delavcev ob smiselni uporabi 43. člena ZSDU, ki določa postopanje volilne komisije po tem, ko volitve razveljavi volilna komisija (in ne delovno sodišče). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so tako predlagatelji kot nasprotni udeleženec določbe ZSDU uporabili zgolj smiselno, in sicer tako, da so z razlago zasledovali vsak svoj interes, je pravilno zaključilo, da v tej fazi postopka ni mogoče ugotoviti nezakonitosti ravnanja nasprotnega udeleženca, v ZSDU ni podana izrecna pravna podlaga za postopek ponovnih volitev v svet delavcev. Posledično je štelo, da zaradi uporabe določbe 43. člena ZSDU ni mogoče šteti, da je terjatev verjetno izkazana. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim predlagatelji zahtevajo prepoved izvedbe volitev članov sveta delavcev, ni utemeljen.
DRUŽINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0064754
ZVPot člen 43. OZ člen 299, 378. ZZZDR člen 56. ZGD-1 člen 3, 3/6.
samostojni podjetnik – podjetniško premoženje – skupno premoženje zakoncev – solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – odstop od pogodbe – pravica do vračila kupnine – zakonske zamudne obresti – prekomerna uporaba aparata
Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Upnikom odgovarja za obveznosti iz podjetniške dejavnosti z vsem svojim premoženjem tudi, če je poslovno ali kako drugače ločil podjetniško in osebno premoženje. Podjetniško premoženje, ki ga zakonec podjetnik ustvari z delom v času trajanja zakonske zveze, spada v skupno premoženje. Kadar spada podjetniško premoženje v skupno premoženje zakoncev, so obveznosti v zvezi s podjetniškim premoženjem hkrati obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem zakoncev. Pripadnost podjetniškega premoženja skupnemu premoženju zakoncev ima torej pravne posledice na področju odgovornosti za obveznosti in to ne glede na to, kdo je nosilec podjetniške dejavnosti. Po pravilih družinskega prava zakonca za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem odgovarjata solidarno. To pomeni, da velja solidarna odgovornost zakonca tudi za obveznosti, ki jih zakonec podjetnik prevzame pri opravljanju podjetniške dejavnosti.
prodajna pogodba – napaka stvari – stvarne napake – skrita napaka – nakup avtomobila – plačilo kupnine – spor majhne vrednosti
Toženec kot kupec vozila je dolžan tožeči stranki poravnati kupnino zanj v višini in rokih, kot sta se stranki dogovorili. Ker ni pravilno uveljavljal sankcij za zatrjevane stvarne napake na vozilu, saj iz njegovih navedb niti ne izhaja, katero od zakonsko predvidenih možnosti za odpravo skritih napak je izbral, se nanje ne more sklicevati.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074784
SPZ člen 118, 118/4, 118/5. OZ člen 70, 271, 271/1, 271/2, 274, 275, 347, 347/1, 421, 421/1.
upravljanje poslovne stavbe - upravnik - zastopanje etažnih lastnikov - stroški upravljanja - stroški obratovanja - zahtevek za plačilo stroškov - izpolnitev tretjega - temelj za vstop v položaj dolžnika - pravni interes - funkcioniranje stavbe kot celote - pogodba - zakonska subrogacija - položaj dolžnika - zakonska cesija - pogodbeni odstop terjatve - prevzemnikove pravice - zastaranje terjatev - občasne terjatve - pretečeni čas zastaranja - zapadlost posamezne terjatve
Upravnik je zastopnik etažnih lastnikov v poslih upravljanja. Pogodba, ki jo sklene z dobaviteljem v imenu in za račun etažnih lastnikov in v mejah svojih pooblastil, zato zavezuje neposredno etažne lastnike in dobavitelja. Ker upravnik nastopa zgolj kot zastopnik etažnih lastnikov, tretji (dobavitelj blaga ali storitev) nima zahtevka za plačilo teh stroškov zoper upravnika, temveč zoper etažne lastnike, saj pravice in obveznosti zaradi narave neposrednega zastopanja nastanejo neposredno v sferi zastopanega.
Na podlagi izpolnitve po 271. členu OZ tretji načeloma ne pridobi nobenih posebnih pravic in avtomatično ne vstopi v pravni položaj tistega, namesto katerega je izpolnil obveznost. Na podlagi izpolnitve bi zato obveznost ugasnila in bi dolžnik postal prost obveznosti. Ravnanje tretjega pa je smiselno le, kadar utemeljeno pričakuje, da bo z izpolnitvijo namesto dolžnika vstopil v njegov pravni položaj. Pravna temelja za vstop v njegov položaj sta bodisi zakon bodisi pogodba. Kadar ima tretji za izpolnitev pravni interes, nanj preidejo vse upnikove pravice že na podlagi zakona, kadar pa takšnega pravnega interesa nima, ga je mogoče vzpostaviti na pogodbeni podlagi.
Sodelovanje dolžnika pri zakonski subrogaciji ni predvideno, zato se njegov položaj zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, saj bi sicer nastopil učinek pogodbe v breme tretjega, ki pa tretjega ne veže. Zakonska subrogacija je oblika zakonske cesije, zato je treba izhajati iz smiselne uporabe pravil OZ o pogodbenem odstopu terjatev. V skladu s 1. odstavkom 421. člena OZ ima prevzemnik nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Po tem pravilu se všteva tudi že pretečeni čas zastaranja, zato na upravnika z izpolnitvijo preide dobaviteljeva terjatev skupaj z že pretečenim rokom, ki je potreben za nastop zastaranja.
Obračun dajatev za tekoči mesec brez dvoma tvori zaokrožene izpolnitve, zato jih je treba obravnavati kot občasne terjatve, ki dospevajo mesečno, zanje pa je na podlagi pravila iz 347. člena OZ treba uporabiti triletni zastaralni rok, ki teče od zapadlosti vsake posamezne terjatve.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez naroka – narok – razpis naroka – zahteva za izvedbo naroka – pravdna sposobnost – procesna sposobnost
Dokazni predlog za zaslišanje prič ne predstavlja zahteve za izvedbo glavne obravnave. Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati.
Med postopkom na prvi stopnji ni bilo nobenih indicev, da toženka ni procesno sposobna. Vložila je razumljiv ugovor zoper sklep o izvršbi in tudi pritožbo. Pritožnica je v pritožbi le postavila trditev, da je duševno zbolela, okoliščin svoje domnevne duševne bolezni pa ni dodatno obrazložila, niti ni predložila listinske dokumentacije, ki bi njeno trditev podprla. Iz njenega ravnanja ne izhaja, da ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in postopka. Glede na navedeno in glede na njeno sposobnost celostnega pisnega izražanja daje vtis, da želi s takšno nekonkretizirano in pavšalno navedbo zavlačevati postopek.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – procesno trditveno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – pavšalni pritožbeni očitki
Pritožnica si zmotno razlaga, da za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča že opis vtoževane terjatve in predložitev računov. Navedeno bi zadoščalo le v primeru, ko tožena stranka plačilu ne bi ugovarjala. V predmetni zadevi pa je tožena stranka plačilu nasprotovala, zato je bila naloga tožeče stranke, da zahtevek glede spornih dejstev dodatno utemelji in s tem zadosti procesnemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki se je po ugovoru tožene stranke prevalilo nazaj nanjo.
ZST-1 člen 11, 13, 13/2. ZBPP člen 13. ZST-1 tarifna številka 1111, 4012.
obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - odločba Ustavnega sodišča - stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - upoštevanje družinskih članov - drtužinski član na prestajanju zaporne kazni - odmera takse - taksa za predlog za izdajo začasne odredbe - taksa za postopek na prvi stopnji - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
V času, ko je izvenzakonski partner na prestajanju zaporne kazni, ga tožnica ne preživlja, zato se izvenzakonskega partnerja ne upošteva kot družinskega člana pri presojanju višine mesečnih dohodkov tožničine družine.
osebni stečaj – predlog za začetek postopka – rok za odpravo pomanjkljivosti – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – ponovni predlog za začetek stečaja
V primeru roka za odpravo pomanjkljivosti predloga za začetek stečajnega postopka ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski rok, saj je rok 15 dni za odpravo pomanjkljivosti predloga določen v zakonu. Zakonski roki pa niso podaljšljivi, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja.
izvršba na plačo in druge stalne prejemke dolžnika
Drugi odstavek 133a. člena ZIZ določa, da delodajalec oziroma dolžnikov dolžnik obvesti sodišče, če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi dolžnik ni prejel rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov. V takšnem primeru je v skladu s tretjim odstavkom 133.a člena ZIZ, obvezna ustavitev izvršbe na plačo in druge stalne prejemke.
Na podlagi četrtega odstavka 10. ZST-1 se sodna taksa v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, ne plača.
zavrnitev predloga za izvršbo - vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek poenostavljene prisilne poravnave - namen določbe - namen postopka poenostavljene prisilne poravnave - sprememba okoliščin po izdaji sklepa
Določba 131. člena ZFPPIPP se uporablja tudi za postopke poenostavljene prisilne poravnave. Če bi imel zakonodajalec namen izključiti uporabo 131. člena ZFPPIPP, bi to zapisal v prvem odstavku 221.b člena ZFPPIPP.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - prekršek storjen pred izdajo sklepa o odložitvi - zaslišanje storilca
Zaslišanje storilca v postopku odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je le zakonska možnost, ne pa obveznost sodišča. Prvostopno sodišče je v svojih razlogih, ko je tehtalo zakonsko možnost o preklicu jasno zapisalo, da pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti storilcu, o kateri je sprejelo svojo odločitev 13. 3. 2015, še ni moglo upoštevati nepravnomočne sodbe z dne 10. 10. 2014, saj navedeni postopek o prekršku še v času odločanja o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu dejansko ni bil zaključen.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve – koncesijska pogodba – odstop od pogodbe – rok bistvena sestavina – fiksni rok – neizpolnitev pogodbe – zamuda – pogodbena kazen – prenehanje pogodbe zaradi stečaja
Pri obveznostih tožene stranke je bilo določeno, da mora kot koncesionar vložiti navedene zahteve »najkasneje do konca leta 2007«, s čemer je tožeča stranka tudi utemeljevala fiksnost rokov. Prvostopenjsko sodišče je poleg teh zapisov pravilno upoštevalo tudi druge spremljajoče dogovore v pogodbi, pa tudi kasnejše ravnanje tožeče stranke. Pravilno je izpostavilo dogovor pogodbenic za plačilo pogodbene kazni zaradi zamude, kar kaže na to, da je bila tožeča stranka pripravljena sprejeti tudi kasnejšo izpolnitev pogodbe, če bi ji bila plačana določena denarna kazen. Da ni bil rok izpolnitve bistvena sestavina pogodbe izhaja tudi iz ravnanja tožeče stranke, ki ni tožene stranke nemudoma obvestila, da zahteva izpolnitev pogodbe, kot je sicer predvideno ravnanje pogodbi zveste stranke v primeru fiksnih rokov. Tožeča stranka se je še dve leti po tem, ko so že iztekli roki za pridobitev dovoljenj, še vedno s toženo stranko dopisovala in dogovarjala o čimprejšnji izpolnitvi obveznosti, kar tudi kaže na to, da dogovor o rokih za izpolnitev obveznosti ni bil dogovor o fiksnih rokih.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014436
OZ člen 174, 174/1, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 337.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - renta - zastaranje terjatve - invalid - izguba na zaslužku
Tožnica v tem individualnem delovnem sporu uveljavlja plačilo materialne škode iz naslova razlike v plači za čas od nastanka poškodbe do upokojitve in denarno mesečno rento od upokojitve dalje zaradi nezgode pri delu, ki jo je utrpela pri drugotoženi stranki (delodajalcu). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da začne teči zastaranje za terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo, ko stranka zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Subjektivni zastaralni rok torej začne teči takrat, ko oškodovanec zve oziroma bi ob ustrezni skrbnosti mogel zvedeti za obseg škode in storilca, objektivni zastaralni rok pa tedaj, ko je škoda nastala, pri čemer zastaranje terjatve za izgubo na zaslužku, ki je posledica delovne nezmožnosti, začne teči od dneva, ko se je pojavila ta oblika škode. Za začetek teka zastaralnega roka ni nujno, da je obseg škode že točno znan, oziroma da je znan določen znesek škode, ampak je pomembno, da so znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode. Za odločitev v konkretni zadevi je odločilno, kdaj se je tožničino stanje dokončno stabiliziralo, saj je najkasneje takrat tožnici zaradi izgube na zaslužku začela nastajati škoda, glede katere je bilo ob normalnem teku stvari gotovo, da bo nastajala tudi v bodoče in sicer trajno, ker ni bila več sposobna za svoje delo. Po presoji pritožbenega sodišča je dokončna stabilizacija zdravstvenega stanja tožnice takšno vprašanje, za katerega je potrebno strokovno medicinsko znanje, s katerim sodišče ne razpolaga in bi moralo zato angažirati predlaganega izvedenca medicinske stroke. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.