• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 33
  • >
  • >>
  • 161.
    VSL sodba II Cpg 878/2015
    18.6.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073561
    OZ člen 285, 285/1, 435 435/1, 472, 472/1, 472/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 270, 270/3, 453, 454, 454/1, 454/2.
    spor majhne vrednosti – prodajna pogodba – delna izpolnitev – delna neizpolnitev – priznana dejstva – neizvedba predlaganih dokazov – nesubstanciran dokazni predlog – neizvedba naroka – neobrazložen preklic poravnalnega naroka – sklep procesnega vodstva – nedovoljena vloga
    V predmetni zadevi je tožena stranka, kot izhaja že iz njenih navedb, delno izpolnitev sprejela oziroma ni uresničila odstopnega upravičenja iz 2. odstavka 472. člena OZ. Prodajna pogodba je zato glede dobavljenih izdelkov v celoti veljavna in zavezujoča, posledično pa odločitev sodišča prve stopnje, ki je toženo stranko obsodilo na plačilo vtoževanega zneska, pravilna in skladna z določbo 1. odstavka 472. člena v zvezi s 1. odstavkom 435. člena OZ.
  • 162.
    VDSS sodba Pdp 39/2015
    18.6.2015
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0014523
    ZSPJS člen 3, 3/3, 3a. OZ člen 86, 191, 346, 347. ZDR-1 člen 202.
    vračilo preveč izplačanih plač - javni uslužbenec - kondikcijski zahtevek - zastaranje - rok za zastaranje
    Tožeča stranka uveljavlja vračilo preveč izplačane plače zaradi napačne prevedbe tožene stranke v 48. plačni razred namesto v 47. plačni razred na podlagi 3.a člena ZSPJS. Določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju so glede na 3. člen ZSPJS prisilne narave, zato je potrebno uporabiti 86. člen OZ. Ta določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo pa nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Javni uslužbenec lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.

    Ob upoštevanju ugovora zastaranja s strani tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je del tožbenega zahtevka od oktobra 2008 do aprila 2009 zastaran, saj je bila tožba vložena 28. 5. 2014. Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je za nepravilnosti pri prevedbi tožene stranke zvedela šele z ugotovitvami Nadzorne komisije z dne 16. 7. 2009. Zastaranje namreč začne teči ob vsakem posameznem izplačilu plače (10. v mesecu za pretekli mesec). Za terjatve iz delovnega razmerja pa 202. člen ZDR-1 določa, da zastarajo v roku 5 let. Ob upoštevanju petletnega zastaralnega roka za glavnice so ob vložitvi tožbe dne 28. 5. 2014 že zastarale vse glavnice od avgusta oktobra 2008 do aprila 2009, ni pa zastarala glavnica za vračilo plač od maja 2009 do julija 2009, zato je tožbeni zahtevek za vračilo preveč izplačane plače v tem delu utemeljen.
  • 163.
    VSL sodba II Cp 3183/2014
    17.6.2015
    STVARNO PRAVO
    VSL0060838
    SPZ člen 48, 48/1, 55.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino – solastnina – vlaganja v nepremičnino – povečanje vrednosti nepremičnine – povečanje solastninskega deleža – dogovor o stvarnopravnih učinkih
    Zgolj na podlagi izvršenih vlaganj v tujo oziroma solastno nepremičnino, zaradi katerih je bila povečana vrednost nepremičnine, graditelj še ne pridobi lastninske pravice oziroma večjega solastninskega deleža na nepremičnini, saj je za nastop takšne posledice potreben ustrezen dogovor med graditeljem in lastnikom oziroma solastniki te nepremičnine (48. člen SPZ). Le soglasje lastnika (solastnikov) nepremičnine z vlaganji graditelja ne zadošča.
  • 164.
    VSL sodba I Cp 1393/2015
    17.6.2015
    STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0060851
    SZ-1 člen 84, 84/4, 95, 111, 111/1, 111/2.
    najemna pogodba – pisna oblika – podaljšanje najema za določen čas – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – povrnitev vlaganj
    Povrnitev vlaganj najemniku ni pogoj za tožbo na izpraznitev stanovanja v primeru, ko ni podaljšanja najemna pogodba, sklenjena za določen čas.
  • 165.
    VSC sodba Cpg 155/2015
    17.6.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0004118
    OZ člen 432.
    pristop k dolgu
    Cesijska pogodba je pogodba, s katero pride do spremembe upnika, medtem ko gre pri pristopu k dolgu za spremembo dolžnika in se že zaradi tega oba pravna instituta pojmovno izključujeta.
  • 166.
    VSL sodba I Cpg 1696/2014
    17.6.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNA NAROČILA
    VSL0073576
    ZPP člen 7, 14, 212, 285, 333, 333/2. ZGD-1 člen 263, 327, 327/1. OZ člen 130, 130/1.
    prepozna dopolnitev pritožbe – sklep skupščine – predpostavke za vložitev odškodninske tožbe – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda – vzročna zveza – skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika – sklepčnost – materialno trditveno in dokazno breme – procesno trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – vezanost na kazensko sodbo – nedovoljene pritožbene novote
    Tožeča stranka ima po izpolnitvi pogodbe s strani javnega podjetja izveden nadzorni center semaforizacije in zagotovljeno vzdrževanje semaforskega sistema na območju krožišča. Če bi toženi stranki morali plačati vtoževani znesek, bi bila tožeča stranka za ta znesek neopravičeno obogatena. Še vedno bi imela semaforizirano in vzdrževano krožišče, hkrati pa bi od toženih strank prejela denarni znesek, ki je bil v enaki višini plačan javnemu podjetju ob izpolnitvi navedene pogodbe. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožeča stranka, če bi bila ugotovljena kršitev ZJN-2, upravičena od tožene stranke zahtevati le razliko med plačanim pogodbenim zneskom javnemu podjetju in zneskom, ki bi ga bila dolžna plačati drugemu ponudniku, ki bi, če bi bil izpeljan postopek javnega naročila, ponudil izpolnitev navedene pogodbe v nižjem pogodbenem znesku. Ker tožeča stranka takšne trditvene podlage ni ponudila, je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da njen tožbeni zahtevek ni sklepčen.
  • 167.
    VSL sklep I Cpg 167/2015
    17.6.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL0080551
    ZPP člen 243, 252, 253, 254. ZGD-1 člen 388, 388/2, 607, 607/2.
    izvedenec - izvedensko mnenje - sodni preizkus denarne odpravnine - postopek za določitev primerne denarne odpravnine - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - preizkus izvedenskega mnenja - kontradiktornost postopka - sodna ocena izvedenskega mnenja - neobrazloženost sklepa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče mora preizkusiti izvedensko mnenje vsaj toliko, kot lahko v okviru svojega omejenega strokovnega znanja, vendar konkretno. V vsakem primeru mora mnenje preizkusiti glede tega, ali je popolno in brez nasprotij, logično, ali so v njem navedene okoliščine, na katerih temelji mnenje, ali je transparentno glede uporabljenih (morebiti celo znanstvenih) meril, ali je mogoče razmisleke (miselni proces) izvedenca sploh razbrati iz samega mnenja. Ker pa sodišče nima strokovnega mnenja za popolni preizkus izvedenskega mnenja, se mora v določeni meri zanesti na izvedenčevo mnenje.
  • 168.
    VSL sodba I Cpg 577/2015
    17.6.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0063158
    ZPSPP člen 26, 26/1, 27, 27/1, 27/2.
    najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - obnovitev pogodbe za nedoločen čas - fikcija obnovitve - varstvo najemnika zaradi pasivnost najemodajalca - pozivi na izpraznitev - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov
    Namen 2. odstavka 27. člena ZPSPP je varstvo najemnika zaradi pasivnosti najemodajalca. Če slednji s svojim aktivnim ravnanjem (vložitvijo zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora) ne poskrbi za varstvo svoje pravice, ni več razloga za prenehanje najemnega razmerja po posebnem režimu, torej brez odpovednega roka. Če pa najemodajalec celo pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba za določen čas, stori ukrepe s ciljem izpraznitve poslovnega prostora, fikcija obnovitve pogodbe za nedoločen čas ne more nastopiti.

    Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, ni potrebna, ker taka pogodba preneha že po samem zakonu.
  • 169.
    VSL sklep Cst 358/2015
    17.6.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0073563
    ZFPPIPP člen 389a, 389a/2, 389a/4, 389a/5.
    osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika – dovolitev poslovanja – pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – izvedljivost poslovnega načrta – verjetnost poslovanja z izgubo
    Dvom v izvedljivost poslovnega načrta izhaja ravno iz okoliščine, da dolžnik ne izkazuje niti izkušenj niti izobrazbe z vodenjem podjetja, načrtuje pa tako poslovanje, ki bo terjalo za vsa tista dela, ki jih dolžnik sam ne bo mogel opravljati, delo s pogodbenimi podizvajalci.

    Predvsem dolžnik v predlogu ni pojasnil, kakšna bo višina stroška dela podizvajalcev in računovodskih storitev.
  • 170.
    VSL sodba I Cp 774/2015
    17.6.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0070903
    OZ člen 179.
    povrnitev nepremoženjske škode – ugriz psa – odškodnina za strah – višina denarne odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
    Presoja odmere odškodnine za strah ob ugrizu psa.
  • 171.
    VSC sodba Cpg 99/2015
    17.6.2015
    STATUSNO PRAVO
    VSC0004116
    ZGD-1 člen 502, 502/5.
    izstop družbenika iz družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu
    Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je potrebno v situaciji, ko izvedenec poda vrednost poslovnega deleža, upoštevati sredinsko vrednost in zavrača pritožbeno stališče, da je prava vrednost poslovnega deleža samo tista, ki je v razponu najvišja. Če delež oceni izvedenec in pojasni, da se vrednost družbe oceni vedno v razponu, potem je prava vrednost vsaka vrednost iz te lestvice in v primeru sodnega določanja prave vrednosti, je nedvomno pravilno, da se upošteva srednja vrednost. Pri tem je namreč potrebno upoštevati oba udeleženca in interese obeh udeležencev in sicer tako družbenika, ki je izstopil iz družbe in družbe, ki je dolžna poslovni delež izplačati in doseči uravnotežen položaj, kar pa je možno le z upoštevanjem srednje ocenjene vrednosti.
  • 172.
    VSL sklep Cst 361/2015
    17.6.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0077928
    ZFPPIPP člen 374, 374/1, 374/1-3.
    prodaja nepremičnine – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – prevzem premoženja s strani upnika
    Predpostavka, da se premoženje prenese zgolj enemu ločitvenemu upniku, je, da so bili vsi ločitveni upniki seznanjeni s tem, da gre za neunovčljivo premoženje, s čimer bi se ob neizdaji soglasja k prevzemu tega premoženja odpovedali upravičenju iz ločitvene pravice na tem premoženju. Ob tem, ko je prvostopenjsko sodišče brez zakonske podlage istočasno pozivalo ločitvena upnika k izdaji soglasja k prodaji in ju preko stečajnega upravitelja pozivalo, da se izjasnita glede prevzema premoženja, soglasje k prevzemu premoženja zgolj s strani pritožnika ne more imeti za posledico izgubo upravičenj drugega ločitvenega upnika, ki se je odzval na poziv sodišča k izdaji soglasja o prodaji nepremičnine.
  • 173.
    VSM sklep I Cp 149/2015
    17.6.2015
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM0022591
    SPZ člen 70, 70/4, 70/5. ZNP člen 37. ZPP člen 286. ZZZDR člen 59.
    razdružitev solastne nepremičnine - civilna delitev - stvarna delitev z izplačilom razlike v vrednosti - trditveno in dokazno breme - prekluzija
    Pri odločanju o načinu delitve sodišče upošteva trditveno in dokazno podlago strank postopka.
  • 174.
    VSL sklep II Cp 1781/2015
    17.6.2015
    SODNE TAKSE
    VSL0064721
    ZST-1 člen 11, 11/5.
    oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje stranke – solastnina nepremičnin – solastniški delež na nepremičninah – obremenjene nepremičnine – odlog plačila sodne takse
    Ker proces prestrukturiranja nepremičnega premoženja traja dalj časa, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je plačilo sodne takse odložilo do izdaje odločbe, kar je najdaljši čas, do katerega je taksno obveznost mogoče odložiti.
  • 175.
    VSL sklep IV Cp 1670/2015
    17.6.2015
    DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0082566
    ZPP člen 411. ZIZ člen 272.
    začasne odredbe v družinskih sporih – otrokova največja korist – nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu
    Skrb za največjo otrokovo korist narekuje poseg v obstoječo obliko vzgoje in varstva otroka oziroma pogojuje začasno zaupanje otroka enemu ali drugemu staršu samo v zelo nujnih primerih, ko v dani situaciji ni mogoče odlašati do odločitve, sprejete po rednem postopku z izvedbo vseh dokazov.
  • 176.
    VSL sklep IV Cp 1677/2015
    17.6.2015
    USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0064752
    URS člen 22. ZZZDR člen 123, 132. ZFPPIPP člen 389. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 413.
    znižanje preživnine – osebni stečaj preživninskega zavezanca – nezaposlenost preživninskega zavezanca – razlogi za prenehanje delovnega razmerja – socialnovarstveni prejemki – izvedba dokazov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Krivdno ravnanje tožnika, zaradi katerega je izgubil zaposlitev, ni relevantna okoliščina pri oceni njegovih finančnih sposobnostih pri določitvi preživninske obveznosti, ki se določa na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR. Povsem drugačna pa je materialnopravna situacija, če je prišlo do prenehanja delovnega razmerja na predlog tožnika in niso izkazane realne okoliščine, na podlagi katerih bi finančne sposobnosti tožnika ostale nespremenjene, v takšnem primeru pa načeloma ne bodo izkazani razlogi, ki bi opravičevali znižanje preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu.

    Osebni stečaj tožnika glede na višino preživninske obveznosti tožnika ni relevantna okoliščina, ki bi bila lahko pravna podlaga za znižanje preživninske obveznosti na podlagi 132. člena ZZZDR. Na podlagi 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti prejemki v višini minimalne plače, če pa stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, je izvzeta višina prejemka za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.

    Le izjemoma sodna praksa dopušča zavrnitev dokaza z argumentacijo, da tudi v primeru, če bi dokaz v celoti uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča.
  • 177.
    VSL sklep Cst 367/2015
    17.6.2015
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077911
    ZPP člen 365, 365-1. ZFPPIPP člen 238, 239.
    odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka – dovoljenost pritožbe – pravica do pritožbe – pravni interes za vložitev pritožbe – konkretna pravna korist – neposredna pravna korist – izboljšanje pravnega položaja
    Pravico do pritožbe ima tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist oziroma tisti, čigar pravni položaj se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljša, glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje.
  • 178.
    VSL sklep II Cp 288/2015
    17.6.2015
    ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0064747
    ZPP člen 13, 206.
    izbrisna tožba – predhodno vprašanje – predpostavke za prekinitev postopka – procesna ekonomija
    Iz trditvene podlage tožene stranke in stranskega intervenienta ter predloženih dokazov izhaja, da je uspeh prejudicialnega vprašanja v postopku izbrisne tožbe stranskega intervenienta zoper tožnico realno izkazan, kar pomeni, da sta uspela izkazati predpostavke, na podlagi katerih gradita utemeljenost tožbenega zahtevka, s katerim stranski intervenient z izbrisno tožbo izpodbija lastninsko pravico tožnice. Izkazane tudi niso predpostavke, na podlagi katerih bi bilo utemeljeno pričakovanje, da bi sodišče prve stopnje v tem postopku lahko hitreje in lažje odločilo o predhodnem vprašanju, kot bo to storilo sodišče v postopku izbrisne tožbe, ki ga vodi stranski intervenient zoper tožnico.
  • 179.
    VSC sklep II Ip 207/2015
    17.6.2015
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0004158
    ZIZ člen 38, 38/6.
    neutemeljeno povzročeni stroški - načelo uspeha v izvršilnem postopku
    Načelo uspeha iz ZPP se uporablja v izvršilnem postopku uporablja smiselno, če ni v tem ali kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Takšna dejanska situacija, kot se je zgodila v tem primeru, je specialno urejena v šestem odstavku 38. člena ZIZ in ni razlogov za smiselno uporabo ZPP ter načela uspeha. Naložitev stroškov, ki jih je imela udeleženka s pritožbo oziroma kot se je izkazalo s predlogom za izdajo sklepa o popravi, katerih ni (neutemeljeno) povzročil upnik, ne bi pomenila smiselne uporabe načela uspeha iz ZPP.
  • 180.
    VSC sklep II Ip 221/2015
    17.6.2015
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0004111
    ZIZ člen 38, 38/7, 52, 80, 88.
    rubež premičnin - odprava nepravilnosti - delovna sredstva - načelo dispozitivnosti - stroški izvršilnega postopka - pravočasnost priglasitve stroškov - stroški razjasnitvenega naroka
    Ker je dolžnik v svojih vlogah zatrjeval nepravilnosti v zvezi s prvim rubežem, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o pravilnosti in zakonitosti drugega rubeža, s katerim je bilo zgolj seznanjeno. Tudi v izvršilnem postopku je sodišče vezano na načelo dispozitivnosti in sme odločati le v mejah predlogov in trditev strank.

    Čeprav drži, da so stroški v zvezi z udeležbo na razjasnitveni narok upniku nastali med narokom in bi jih lahko priglasil že do zaključka naroka, ker je bila takrat že znana tudi njihova višina, ni mogoče šteti, da je priglasitev stroškov postopka, ki jo je upnik poslal naknadno po elektronski poti še isti dan, ko je bil opravljen razjasnitveni narok, prepozna.
  • <<
  • <
  • 9
  • od 33
  • >
  • >>