ZPP (1977) člen 134, 134. ZOR člen 28, 28/1, 89, 89/1, 28, 28/1, 89, 89/1. ZPP člen 133, 133.
pooblaščenec za sprejem pisanj - vročanje - pooblastilo - konkludentna dejanja - vrnitev v prejšnje stanje
Zakon ne predpisuje posebne oblike za pooblastilo za sprejemanje pisanj. Voljo za sklenitev pravnega posla pooblastitve za sprejemanje pisanj lahko pooblastitelj izrazi tudi s konkludentnim ravnanjem.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je prav ravnanje direktorja dolžnika, ki je svoji ženi očitno izročil žig dolžnika - pravne osebe (saj dolžnik sploh ne zatrjuje, da bi imenovana prišla do žiga protipravno ali samovoljno), šteti kot konkludentno dejanje pooblastitve za sprejemanje pisanj.
Ker je bil toženec zadnji tožnikov delodajalec in mu je izdal sklepe o prenehanju delovnega razmerja iz operativnih razlogov, mu je iz tega naslova in na podlagi določb zakona ter kolektivne pogodbe dolžan poravnati pripadajoče denarne obveznosti iz delovnega razmerja, to je zaostalo razliko plače, regres za letni dopust in odpravnino, do katere je upravičen kot trajno presežni delavec. Če se je toženec dogovoril, da določene obveznosti do prevzetih delavcev nosi tudi prejšnji tožnikov delodajalec, ki jih ni izpolnil, ima toženec zoper njega možnost podati regresni zahtevek, oz. morebitne razloge za ničnost ali izpodbojnost pogodb uveljavljati skladno z ZOR.
Zgolj pravnomočni sklep Računskega sodišča ne zadostuje kot dokaz, da je toženec plačila iz različnih naslovov kot izhajajo iz sklepa Računskega sodišča, prejel nezakonito. Čeprav je sklep Računskega sodišča RS pravnomočen, zavezuje le tožečo stranko, saj tožena stranka v postopku nadzora ugotavljanja nezakonitih izplačil pri pravni prednici tožeče stranke ni bila udeležena. Zato tožeča stranka nezakonitosti izplačil tožencu ne more dokazovati le posredno s sklepom Računskega sodišča, temveč bi morala predložiti konkretne listine, iz katerih bi bilo razvidno, iz katerih naslovov je bilo tožencu kaj izplačano. Šele tako bi sodišče lahko ugotovilo, ali so bili sklepi pravne prednice tožeče stranke, ki so bili podlaga za sporna izplačila, nezakoniti.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izpraznitev in izročitev nepremičnin - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - primernost izvršilnega naslova
Ko je z izvršilnim naslovom dolžniku naložena obveznost, da upniku vrne nepremičnino v posest, ne more iti za drugo izvršbo, kot za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine po 16. poglavju ZIZ.
Izvršilni naslov, s katerim je dolžniku naložena obveznost "vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje," ni primeren za izvršbo, saj v njem ni določena vrsta dolžnikove obveznosti do upnika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
glavna obravnava - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je obravnavo opravilo kljub temu, da je tožnik svojo odsotnost z obravnave opravičil in prosil za preložitev na kasnejši rok in naj bi mu po njegovih navedbah prošnja bila upoštevana. Prav tako mu ni bil zagotovljen rok za pripravo na glavno obravnavo, kot ga določa 280. člen ZPP. Z navedenimi dejanji je sodišče prve stopnje tožniku onemogočilo obravnavo pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.
Če delodajalec plač ne zniža skladno s kolektivno pogodbo, je delavec upravičen do plače v višini, kot jo določa kolektivna pogodba. Zakon o zajamčenih osebnih dohodkih in Zakon o finančnem poslovanju določata le vrstni red in minimalno višino izplačil, ne razveljavljata pa določb kolektivnih pogodb o višini plače. Dolg delodajalca do delavca ostaja, delodajalec lahko izplačuje le najprej minimalno plačo in nato v naslednjih vrstnih redih še razliko v plači. Terjatev delavca do delodajalca zaradi delodajalčeve nesolventnosti ne ugasne.
Upnik v tem postopku uveljavlja zavarovanje nedenarne terjatve na vrnitev menice. Taka terjatev bi bila utemeljena, če bi upnik dokazal, da dolžnik nima (več) podlage za zadrževanje ali izpolnitev ter vnovčenje menice, da je torej odpadla podlaga (kavza) za izdajo menice.
Do remitenta lahko menični zavezanec uveljavlja vse ugovore, tudi iz temeljnega razmerja, na podlagi katerega je bila menica izdana.
Za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika po določilih ZOR mora biti izpolnjen pogoj, da je bilo to dejanje storjeno v škodo upnika. Nadaljnji pogoj pa je, da je dolžnik ob razpolaganju vedel ali mogel vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom ali če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno pravno dejanje, to znano ali moglo biti znano.
Ker je tožeča stranka svoje blago hranila v prostorih toženca, ne drži ugotovitev, da med njima ni bilo nobenega obligacijskega razmerja. Med njima je bila namreč očitno sklenjena (vsaj) shranjevalna pogodba glede spornega blaga. Ena od obveznosti shranjevalca po tej pogodbi pa je tudi vrnitev stvari z vsemi plodovi in drugimi koristmi od nje. Če toženec blaga ne bi mogel ali hotel vrniti pa ima tožeča stranka na voljo odškodninski zahtevek, pri čemer bi morala za njegovo utemeljitev izkazati vse potrebne elemente odškodninske odgovornosti.
ZDPra člen 7, 7/1, 16, 7, 7/1, 16. ZPP člen 162, 162.
stroški postopka - povrnitev stroškov
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o stroških tožene stranke napačno tolmačilo 162. čl. ZPP, ki določa, da ima v primerih, kadar se državni organ udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona, nima pa pravice do nagrade. Državni pravobranilec ni stranka v postopku, ampak zakoniti zastopnik države in njenih organov. Država kot stranka v pravdnem postopku je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP. Določba o izključitvi pravice do nagrade pa velja le za primere, ko se državni organi udeležujejo postopka kot stranka. Ob upoštevanju določil 16. čl. ZDPR se stroški državnega pravobranilca obračunajo po tarifi o odvetniških storitvah.
pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - napaka volje - razlaga pogodbe
Brezpredmetna pa je tudi toženkina trditev, da se ne ve, kdo je pogodbo podpisal za tožnico. To bi lahko bilo relevantno le glede prevzema obveznosti neupravičeno zastopanega oziroma glede vprašanja dejanske pogodbene volje tožeče stranke, ki ni sporna (prim. 88. člen ZOR), ne pa volje toženke.
Po določbi 281. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se mora namreč sodnik ob začetku glavne obravnave prepričati ali so prišli vsi povabljeni in ali so tisti, ki so izostali opravičili svoj izostanek. To pomeni, da mora presoditi, ali je tisti, ki je svoj izostanek opravičeval, za to navedel dovolj prepričljive razloge in jih tudi izkazal.
ZZVO člen 9, 9/1, 9/1-1, 9, 9/1, 9/1-1. ZTPDR člen 15, 15. SKPG člen 15, 15, 15.
prevzem delavca - pogoj
Prevzem delavcev k drugemu delodajalcu je nezakonit, če zanj niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Ker tožniki niso izpolnjevali pogoja opravljenega preizkusa znanja po zakonu o zasebnem varovanju in obveznem organziranju službe varovanja ter skladno s sistemizacijo delovnih mest novega delodajalca aktivnega znanja slovenskega jezika, bi bil prevzem nezakonit, kljub temu, da so bili izpolnjeni ostali pogoji po ZZVO in SKPGd.
Zamudna sodba temelji na neudejanjenju toženčeve pravice do kontradiktornega sojenja. Ker pa je treba pravice uresničevati v skladu z zakonom, pomeni vložitev procesno neupoštevnega odgovora na tožbo neuresničenje pravice do kontradiktornosti in s tem položaj, v katerem sodišče izda zamudno sodbo.
Če se vrednost spornega predmeta po vložitvi tožbe, vendar še pred njeno vročitvijo toženi stranki, zmanjša pod 2 milijona SIT, ostane okrožno sodišče, ki je bilo stvarno pristojno ob vložitvi tožbe, še naprej pristojno. Za preizkus pristojnosti je namreč odločilen trenutek, ko je bila tožba vložena.
Pravica dediča do nujnega deleža je verjetneje izkazana, kakor ugovor vračunavanja daril v dedni delež nujnega dediča, če so sporna dejstva o obstoju oziroma vrednosti daril.
ZIZ člen 56, 56. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
izvršba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Ko je bil sklep sodišča o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper družbenike iz registra izbrane družbe kot dolžnika sprejet še pred odločbo Ustavnega sodišča o delni razveljavitvi 6. odst. 580. čl. ZGD ter 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, imajo družbeniki kot novi dolžniki možnost uveljavljati morebitni ugovor, da se jih obravnava kot družbenike, ki niso odgovorni za obveznosti družbe.
Gradnja enega od zakoncev (adaptacija) na zemljišču, ki je v lasti drugega zakonca, ima lahko stvarnopravne učinke le, če so izpoljnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice po 33. členu ZTLR, če pogoji po določbah o gradnji na tujem zemljišču (čl. 24 do 26 ZTLR) niso izpoljnjeni.
PRAVO DRUŽB - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL47674
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
izvršilni postopek - izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne sebe - univerzalno pravno nasledstvo - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - družbenik
Družbenik je univerzalni pravni naslednik družbe in mora prevzeti postopke, začete zoper družbo, v stanju, v kakršnem je bil ob njenem prenehanju. Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njega z novim izvršilnim sredstvom pa lahko ugovarja in dokaže, da v smislu odločbe ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni odgovorna za obveznosti družbe, da je terjatev prenehala po nastanku izvršilnega naslova, in da izvršba s predlaganim sredstvom ni dovoljena ali je omejena.
ZPP člen 39, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3/3, 3/3.
izvršilni stroški - odmera stroškov - vrednost - neuspela dražba
Za odmero cene izvršiteljeve storitve po vrednosti predmeta, se kot vrednost zahtevka upošteva le glavnica, ne pa tudi obresti kot stranska terjatev. Ker na dražbo ni pristopil noben kupec, ta ni bila izvedena in se zato šteje kot neuspešna. Zato izvršitelj glede na določbo 3. odst. Tar.št. 3 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom do plačila višjega zneska ni upravičen.
izvršba na nepremičnine - zemljiška knjiga - zastavna pravica
S popisom dolžnikovega stanovanja, ki ni bilo vpisano v zemljiški knjigi, je upnica pridobila zastavno pravico na tej nepremičnini. Popis stanovanja je imel učinek pridobitve zastavne pravice, čeprav ni bil opravljen na terenu, saj je bila nepremičnina dovolj zanesljivo identificirana, publicitetni učinek pa je bil dosežen z zaznambo popisa na izvirniku pogodbe. Ker je pritožnik zastavno pravico na istem stanovanju pridobil pozneje, je upnica pred njim pridobila tudi poplačilno pravico.