zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - odmera prispevka - pogoji za odmero prispevka - vrstni red plačila obveznosti
Zavezancu, ki je pravočasno poravnal zapadle zneske mesečne obveznosti iz naslova prispevka za zaposlovanje invalidov, ni mogoče z odločbo odmeriti prispevka (z zakonskimi zamudnimi obrestmi) na podlagi 93. člena ZDavP-2. Omenjena določba določa vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev v primeru, ko plačani znesek davka in povezanih dajatev ne zadostuje za poplačilo vseh obveznosti davčnega dolžnika. Omenjena določba se nanaša na plačilo davčnih obveznosti in ne more predstavljati podlage za odmero prispevka za zaposlovanje invalidov, ki je dopustna le pod pogoji, določenimi v ZZRZI. Zaradi poplačila starejših neporavnanih obveznosti zavezancu torej ni mogoče odmeriti prispevka, ki je bil že plačan.
Med strankama ni sporno, da je tožnik pri oddaji poročila za mesec januar 2015 storil napako in napačno potrdil obrazec za mesec februar 2015 namesto za januar 2015. Prav tako med strankama ni sporno, da je tožnik imel sklenjeno pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem za obdobje od januarja do decembra 2015. Invalidsko podjetje je dolžno pred oddajo poročila preveriti točnost podatkov iz mesečnega poročila zavezancem in s podpisom odgovorne osebe potrditi, da je bila pogodba o poročani višini in za poročano obdobje tudi realizirana. Oddano mesečno poročilo je podlaga za listino, ki velja kot obvestilo zavezancem h kvoti o višini mesečnega prispevka. Naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote po predpisanem roku nista mogoča po presoji sodišča do konca meseca, v katerem je oddal poročilo, možnost preveriti ali je poročilo pravilno izpolnil in v tem obdobju bi sporno poročilo lahko tudi popravil.
ZZRZI člen 62, 65, 65/1. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti člen 5. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - potovalna agencija
Po prvem odstavku 62. člena ZZRZI so delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev (kvota). Kvota je glede na registrirano področje glavne dejavnosti delodajalca lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2% in ne višja od 6% od skupnega števila zaposlenih delavcev.
Pri obremenitvi tožeče stranke, ki po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti spada skupaj z drugimi potovalnimi agencijami v skupino N), ne gre za kršitev določb ZZRZI in Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, kot tudi ne za kršitev 14., 22. in 74. člena Ustave. Tudi ne gre za prekomeren poseg, ker za tako omejitev obstaja javna korist in je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti.
Kot razlog za izdajo izpodbijane odločbe je navedena reorganizacija Ministrstva za obrambo, na podlagi katere je tožnica, Generalštab Slovenske vojske, dobila svojo lastno matično in davčno številko in se tako od 1. 1. 2012 dalje samostojno vodi v javnih evidencah AJPES, ZZZS in FURS. Navedeno pa ne more predstavljati pravne podlage za opredelitev tožnice kot delodajalke in zavezanke po ZZRZI.
plačilo stroškov prilagoditve vozila - prilagoditev za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo
Tožena stranka je v ponovljenem postopku spet zavrnila tožničino vlogo, vendar tokrat iz razloga, ker izvajalca prilagoditve ni izbral Univerzitetni inštitut, pač pa sama tožnica, in ker njena vloga z dne 2. 9. 2013 ni bila podana že pred izvedbo prilagoditve, četudi je bilo skupaj z vlogo predloženo tudi potrdilo o homologaciji, do katerega pa se tožena stranka sploh ni kakorkoli konkretno opredelila. Po mnenju sodišča nepravilno. Zakonodajalec namreč takšne sankcije, izvedbe prilagoditve vozila ni zapovedal ne z določili ZIMI, niti s katerimkoli drugim kogentnim predpisom, veljavnim v pravnem redu Republike Slovenije v času odločanja tožene stranke.
invalidi - prispevek za zaposlovanje invalidov - pogoji za plačilo prispevka - podatki iz uradnih evidenc
Predpostavlja se, da podatki iz uradnih evidenc ustrezajo dejanskemu stanju. Če pa se dejansko stanje razlikuje od stanja, ki ga izkazujejo uradne evidence, kot je to primer v obravnavani zadevi (ko tožeča stranka v prijavi v zavarovanje za invalida ni izpolnila ustrezne rubrike v skladu z navodilom), Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po presoji sodišča ne more odločati zgolj na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, temveč je dolžan v postopku uveljavljanja pravic upoštevati oziroma ugotavljati tudi dejansko stanje.
ZZRZI člen 62, 62/2. ZUS-1 člen 65, 65/1, 67, 67/2.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - samostojni podjetnik - število zaposlenih delavcev - spor polne jurisdikcije - adhezijski zahtevek
V času določitve obveznosti za plačilo prispevkov je veljal še ZZRZI UPB-1, ki v poglavju VIII. Kvotni sistem zaposlovanja invalidov, v 62. členu še ni določal, da se v skupno število zaposlenih šteje med drugim tudi samostojni podjetnik posameznik. Navedena določba drugega odstavka 62. člena je stopila v veljavo s spremembo te zakonske določbe (ZZRZI-B), ki je začela veljati 11. 11. 2006. Tožnik kot s.p. je torej imel v spornem obdobju zaposlenih 19 delavcev in ne najmanj 20, kot je določal prvi odstavek 62. člena ZZRZI-UBP-1.
zaposlovanje invalidov - kvotni sistem zaposlovanja invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote - obrazložitev odločbe
Zgolj navedba, da so tožnici znani vsi parametri, na podlagi katerih lahko ugotovi višino svojih obveznosti, ter da so ji znani temelj obveznosti, parametri za izračun višine kvote, višina minimalne plače za določitev višine prispevkov v primeru neizpolnjene kvote ter obrestna mera, ne opravičuje toženke, da v svoji odločbi ne navede med drugim tudi ugotovljenega dejanskega stanja, na podlagi katerega je bila izdana odločba, in drugih elementov obrazložitve odločbe, kot ji to zapoveduje prvi odstavek 214. člena ZUP.
Na pravico in višino invalidskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. V skladu s 44. členom ZVojI je bila tožniku pravilno priznana pravica do invalidskega dodatka v višini razlike med deležem prejemkov na družinskega člana v znesku 347,08 EUR ter osnova za odmero veteranskega dodatka v znesku 497,15 EUR, v mesečnem znesku 150,07 EUR od 1. 1. 2014 dalje.
Izpodbijana odločba glede s strani tožnika predlaganega pobota, ki ga je posredoval Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu Republike Slovenije, ne vsebuje nobenih navedb, to pa pomeni, da se Sklad v prvostopenjski odločbi do tega ni opredelil.
Že splošno napotilo iz drugega odstavka 6. člena ZZRZI pomeni, da mora Sklad pri izvrševanju ZZRZI povsod, kjer gre za obračunavanje in plačevanje obveznosti, tudi pri pobotu, uporabiti določbe ZDavP-2.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - število zaposlenih
Sodišče ugotavlja, da je tožnik že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe prvostopenjskemu organu poslal potrdilo ZZZS o številu aktivnih zavarovanj na dan 30. 11. 2013, kar pomeni, da ni predložil „podatkov iz evidenc delodajalca“, kot zatrjuje Sklad v dopisu z dne 15. 4. 2014, poslanemu tožniku, temveč uradni podatek iz evidence ZZZS, tako tudi ni mogoče trditi, da gre za „dokazovanje napak v uradni evidenci za nazaj“, kar zatrjuje Sklad. Res je, da navedeno potrdilo ZZZS nosi datum 1. 4. 2014, vendar gre le za datum izdaje potrdila, podatki, navedeni v s strani tožnika predloženem potrdilu ZZZS, pa se nanašajo na dan 30. 11. 2013.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota zaposlenih invalidov - dejavnost delodajalca - nezakonitost podzakonskega predpisa
Razlogi za uporabo instituta exeptio illegalis ter ugotovljeno neskladnost ureditve kvotnega sistema v uredbi glede na zakonsko ureditev, ki izhaja iz 62. člena ZZRZI, v obravnavanem primeru temeljijo na konkretnih in s številčnimi podatki podkrepljenih trditvah tožeče stranke o neustreznosti določitve kvote po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti zgolj po prvem nivoju, to je glede na področje dejavnosti in ob upoštevanju dejstva, da je sprejeta ureditev določitve kvot zgolj posledica „prevedbe“ dejavnosti uvrščenih na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti veljavne do 1. 1. 2007 v dejavnosti na podlagi SKD veljavne od 1. 1. 2007 dalje.
URS člen 120, 120/2, 153, 153/3. ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota zaposlenih invalidov - dejavnost delodajalca - nezakonitost podzakonskega predpisa
Namen zakonodajalca je bil, da se kvota določi ob upoštevanju razmerja med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, vse to pa glede na dejavnost. Zato je tolikšno odstopanje, kot se pojavi znotraj posameznega področja dejavnosti (to je ravni dejavnosti, označene z enomestno črkovno oznako), po presoji sodišča v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI. Ker iz tega izhaja, da je Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v 3. členu v nasprotju z namenom zakonskega določila, na podlagi katerega je bila izdana, je s tem kršeno legalitetno načelo iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS. S tem pa je tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akt v skladu z ustavo in z zakoni.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odlog plačila prispevka - pravna podlaga - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Sodišče se ne strinja s trditvijo prvostopenjskega organa, da obročno plačevanje, odpis, delni odpis in odlog že po ureditvi v ZDavP-2 ne sodi med določbe o obračunavanju in plačilu davka na katere napotuje 6. člen ZZRZI.
Razlogi, zaradi katerih prvostopenjski organ ni sledil navodilom sodišča, po presoji sodišča niso dovolj tehtni, da bi lahko organ odstopil od določila četrtega odstavka 64. člena ZUS-1.
Sodišče se ne strinja s stališčem, da obročno plačevanje, odpis, delni odpis in odlog že po ureditvi v ZDavP-2 ne sodi med določbe o obračunavanju in plačilu davka, na katere napotuje 6. člen ZZRZI.
Določba 6. člena ZZRZI, ki napotuje na uporabo ZDavP-2, je v veljavi od 17. 11. 2011, na podlagi novele zakona. Sodišče meni, da je določbe glede zastaranja, kot jih določa ZDavP-2, treba upoštevati tudi v času pred sprejemom navedene novele. ZZRZI namreč nima posebnih določb o zastaranju, vendar pa gre pri sporni obveznosti za obvezno dajatev, ki je po svoji naravi najbližja davkom in prispevkom, za katere veljajo posebni predpisi oziroma zakon, ki ureja davčni postopek.
ZZRZI člen 62, 62/1, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3, 3/1, 3/3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - exceptio illegalis
Delodajalci so glede na dejavnost, ki jo opravljajo, razvrščeni skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti in tožeča stranka izrecno ne prereka, da njena razvrstitev v takšno dejavnost ne bi bila pravilna. V spornem primeru je v zadevi pomembna zakonitost izpodbijanega odločbe, ki temelji na tretjem odstavku 62. člena ZZRZI, katere zakonitost je potrdilo tudi Ustavno sodišče. Določitev kvote zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih, ki v spornem primeru po Uredbi o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov znaša 6%, pa je stvar primernosti takšne ureditve, česar pa sodišče v upravnem sporu ne presoja.
Prvostopenjski organ se do tožnikovega ugovora o neskladju z evidencami plačil ni opredelil. Tudi drugostopenjski organ ni odpravil navedene pomanjkljivosti odločbe organa prve stopnje, čeprav je odgovarjal na tožnikov ugovor, da je obveznost za marec 2014 plačal 10. 4. 2014. Z navajanjem postopkov in odločitve za obveznosti, ki so se nanašale na januar in februar, namreč ni pojasnil ugotovitve, da obveznost za marec 2014 ni bila plačana pravočasno.
zaposlovanje invalidov - kvotni sistem zaposlovanja invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote - obrazložitev odločbe
V zadevi ni spora o tem, da bi morala imeti tožnica v mesecu januarju in februarju 2012 zaposlenih 9 invalidov in da jih je imela zaposlenih le 8. Zato je bila za navedena meseca zavezana za plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za 1 invalida. Spora tudi ni o tem, da je tožnica znesek v višini, ki ustreza nadomestilu za dva nezaposlena invalida za omenjena meseca, plačala. Sporno pa je, ali in katero obveznost je pravzaprav s tem poravnala. Tožnica trdi, da je s tem poravnala vse svoje obveznosti po ZZRZI, toženka pa, da ostaja obveznost tožnice iz naslova zaposlovanja invalidov še vedno odprta v višini, ki sledi iz odločbe, in sicer zato, ker tožnica „ni dokazala nadomestne izpolnitve kvote v predpisanem znesku“. To pa je tudi vse, kar pristojna organa v svojih odločbah navedeta o nadomestni (ne)izpolnitvi kvote. Izpodbijana odločitev je tako v bistvenem brez razlogov in je zato ni mogoče preizkusiti niti ji ni mogoče učinkovito ugovarjati s pravnimi sredstvi, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka, ki zahteva odpravo odločbe ter ponovno odločanje v zadevi.
status civilnega invalida vojne - okvara zdravja - rok za vložitev zahteve - obnova postopka
Okoliščina, ali je tožnikova okvara zdravja posledica poškodbe ali bolezni, ni pravno odločilna za ugotavljanje pravočasnosti zahteve, saj ZVojI za okvaro zdravja, ki bi bila posledica poškodbe, ne določa drugačnih rokov.