ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota zaposlenih invalidov - dejavnost delodajalca - nezakonitost podzakonskega predpisa
Razlogi za uporabo instituta exeptio illegalis ter ugotovljeno neskladnost ureditve kvotnega sistema v uredbi glede na zakonsko ureditev, ki izhaja iz 62. člena ZZRZI, v obravnavanem primeru temeljijo na konkretnih in s številčnimi podatki podkrepljenih trditvah tožeče stranke o neustreznosti določitve kvote po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti zgolj po prvem nivoju, to je glede na področje dejavnosti in ob upoštevanju dejstva, da je sprejeta ureditev določitve kvot zgolj posledica „prevedbe“ dejavnosti uvrščenih na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti veljavne do 1. 1. 2007 v dejavnosti na podlagi SKD veljavne od 1. 1. 2007 dalje.
Sodišče se ne strinja s stališčem, da obročno plačevanje, odpis, delni odpis in odlog že po ureditvi v ZDavP-2 ne sodi med določbe o obračunavanju in plačilu davka, na katere napotuje 6. člen ZZRZI.
Določba 6. člena ZZRZI, ki napotuje na uporabo ZDavP-2, je v veljavi od 17. 11. 2011, na podlagi novele zakona. Sodišče meni, da je določbe glede zastaranja, kot jih določa ZDavP-2, treba upoštevati tudi v času pred sprejemom navedene novele. ZZRZI namreč nima posebnih določb o zastaranju, vendar pa gre pri sporni obveznosti za obvezno dajatev, ki je po svoji naravi najbližja davkom in prispevkom, za katere veljajo posebni predpisi oziroma zakon, ki ureja davčni postopek.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odlog plačila prispevka - pravna podlaga - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Sodišče se ne strinja s trditvijo prvostopenjskega organa, da obročno plačevanje, odpis, delni odpis in odlog že po ureditvi v ZDavP-2 ne sodi med določbe o obračunavanju in plačilu davka na katere napotuje 6. člen ZZRZI.
Razlogi, zaradi katerih prvostopenjski organ ni sledil navodilom sodišča, po presoji sodišča niso dovolj tehtni, da bi lahko organ odstopil od določila četrtega odstavka 64. člena ZUS-1.
Prvostopenjski organ se do tožnikovega ugovora o neskladju z evidencami plačil ni opredelil. Tudi drugostopenjski organ ni odpravil navedene pomanjkljivosti odločbe organa prve stopnje, čeprav je odgovarjal na tožnikov ugovor, da je obveznost za marec 2014 plačal 10. 4. 2014. Z navajanjem postopkov in odločitve za obveznosti, ki so se nanašale na januar in februar, namreč ni pojasnil ugotovitve, da obveznost za marec 2014 ni bila plačana pravočasno.
ZZRZI člen 62, 62/1, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3, 3/1, 3/3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - exceptio illegalis
Delodajalci so glede na dejavnost, ki jo opravljajo, razvrščeni skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti in tožeča stranka izrecno ne prereka, da njena razvrstitev v takšno dejavnost ne bi bila pravilna. V spornem primeru je v zadevi pomembna zakonitost izpodbijanega odločbe, ki temelji na tretjem odstavku 62. člena ZZRZI, katere zakonitost je potrdilo tudi Ustavno sodišče. Določitev kvote zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih, ki v spornem primeru po Uredbi o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov znaša 6%, pa je stvar primernosti takšne ureditve, česar pa sodišče v upravnem sporu ne presoja.
zaposlovanje invalidov - kvotni sistem zaposlovanja invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote - obrazložitev odločbe
V zadevi ni spora o tem, da bi morala imeti tožnica v mesecu januarju in februarju 2012 zaposlenih 9 invalidov in da jih je imela zaposlenih le 8. Zato je bila za navedena meseca zavezana za plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za 1 invalida. Spora tudi ni o tem, da je tožnica znesek v višini, ki ustreza nadomestilu za dva nezaposlena invalida za omenjena meseca, plačala. Sporno pa je, ali in katero obveznost je pravzaprav s tem poravnala. Tožnica trdi, da je s tem poravnala vse svoje obveznosti po ZZRZI, toženka pa, da ostaja obveznost tožnice iz naslova zaposlovanja invalidov še vedno odprta v višini, ki sledi iz odločbe, in sicer zato, ker tožnica „ni dokazala nadomestne izpolnitve kvote v predpisanem znesku“. To pa je tudi vse, kar pristojna organa v svojih odločbah navedeta o nadomestni (ne)izpolnitvi kvote. Izpodbijana odločitev je tako v bistvenem brez razlogov in je zato ni mogoče preizkusiti niti ji ni mogoče učinkovito ugovarjati s pravnimi sredstvi, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka, ki zahteva odpravo odločbe ter ponovno odločanje v zadevi.
status civilnega invalida vojne - okvara zdravja - rok za vložitev zahteve - obnova postopka
Okoliščina, ali je tožnikova okvara zdravja posledica poškodbe ali bolezni, ni pravno odločilna za ugotavljanje pravočasnosti zahteve, saj ZVojI za okvaro zdravja, ki bi bila posledica poškodbe, ne določa drugačnih rokov.
ZZRZI člen 65. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odmera prispevka - vračilo preveč plačanega prispevka
Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke, da toženi stranki naloži plačilo na podlagi izpodbijane odločbe plačanega zneska prispevka, saj se v skladu s 65. členom ZZRZI preveč plačan znesek vrne skladno z določbami zakona, ki ureja davčni postopek. Navedeno torej pomeni, da bo že plačani znesek prispevka tožeča stranka lahko terjala od tožene stranke na podlagi Zakona o davčnem postopku.
ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2. ZZRZI člen 60, 60/1, 60/1-9. ZUS-1 člen 32.
invalidsko podjetje - odvzem statusa invalidskega podjetja - obrazložitev odločbe - začasna odredba
Obrazložitev toženke je vsebinsko tako pomanjkljiva, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Ne vsebuje dejstev in dokazov, ki upravičujejo toženko, da je uporabila zakonsko posledico iz 9. alineje prvega odstavka 60. člena ZZRZI, torej nima dejanskega stanja, čeprav bi ga po predpisih o postopku, ki veljajo za izdajo akta, morala imeti. Izpodbijana odločba bi kot posamični akt, ki posega v tožnikove pravice, morala vsebovati tudi navedbo konkretne dejanske podlage, da bi bil možen preizkus pravne podlage za odločitev, saj se samo na ta način lahko zagotovi ustavna pravica do zakonitega postopka, posledično pa tudi pravica do učinkovitega sodnega varstva. Izpodbijana odločba je glede zakonitih razlogov za odvzem statusa invalidskega podjetja in izbris iz registra tako pomanjkljivo obrazložena, da je ni mogoče preizkusiti.
Odločanje o predlogu za začasno odredbo je vezano na odprt postopek upravnega spora. Ker so formalne predpostavke za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe odpadle, jo je sodišče zavrglo. Vsebinsko je zadeva vrnjena toženki v stanju, kot je bila pred izdajo izpodbijane odločbe, tak je tudi status tožnika, zato ureditve s strani sodišča tudi ne potrebuje.
Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj tožena stranka ni obrazložila, kaj razume kot obračunavanje in plačevanje obveznosti po ZZRZI (drugi odstavek 6. člena), v zvezi s čimer naj bi se uporabil davčni zakon. Sodišče je zato tožbi ugodilo.
zaposlovanje invalidov - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - realizacija pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem
Tako „dejanska realizacija“ oziroma izpolnitev pogodbe kot tudi pravočasna oddaja mesečnega poročila o izpolnitvi pogodbenih obveznosti sta zakonsko predpisana pogoja za priznanje nadomestne izpolnitve kvote. Vendar pa po presoji sodišča tudi ta ureditev toženki ne daje pooblastila, da bi okviru mesečnega poročila zahtevala podatke o stroških dela.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obveznost plačila prispevka - priznanje invalidnosti za nazaj
Med strankama ni sporno, da tožnik podatka o invalidnosti A.A. ni prijavil v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide. Vendar je tožnik že v postopku na prvi stopnji zatrjeval in dokazoval, da je bila omenjeni osebi invalidnost priznana za nazaj, zato bi se moral organ do te tožnikove navedbe opredeliti, a se ni.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi toženke, da iz uradnih evidenc ne izhaja, da bi tožnik v pravno pomembnem obdobju zaposloval invalidne delavce. O tem in o ostalih okoliščinah, pomembnih za odmero nadomestila, je bil tožnik v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZZRZI obveščen z opominom, v katerem je bil obveščen tudi o možnosti, da v roku 15 dni dokaže, da ni zavezanec za plačilo nadomestila. Poleg tega po prvem odstavku 65. člena kot obvestilo zavezancem o višini mesečnega prispevka velja tudi objava obveznosti plačila prispevka na spletnem mestu Sklada. Tožnik je bil torej tako o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kot tudi o možnosti, da se o teh dejstvih in okoliščinah izjasni, obveščen pred izdajo izpodbijane odločbe. Tožbena navedba, da tožniku ni bilo omogočeno, da se izjasni o teh dejstvih in okoliščinah, zato ni utemeljena.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odmera prispevka - višina prispevka - registrirana dejavnost
Z dokazi, ki jih je tožeča stranka predložila v upravnem postopku, tudi po mnenju sodišča ni izkazala drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo upoštevano pri izdaji izpodbijane odločbe. Tožena stranka ji je zato na podlagi pridobljenih podatkov pravilno obračunala prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.
Obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa ni v skladu z določbo 254. člena ZUP, ki v drugem odstavku določa, da se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe. Tožeča stranka je v pritožbi ugovarjala teku zakonskih zamudnih obresti, na te ugovore pa upravni organ ni odgovoril.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je sporno, ali je Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije na podlagi uradnih evidenc pravilno ugotovil, da je tožnik v mesecu marcu 2013 zaposloval 20 delavcev. Dejansko stanje v zadevi ni bilo popolno ugotovljeno, ker ni pojasnjeno, zakaj se razhajajo podatki iz uradnih evidenc, na katerih je oprta izpodbijana odločba, in potrdilom, na katerega se sklicuje tožnik, zato izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti člen 5.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - dejavnost delodajalca - exceptio illegalis
Dejavnost delodajalca je tisti razlikovalni znak glede katerega se znotraj razpona, ki ga določa 62. člen ZZRZI, določi kvota za zaposlovanje invalidov.
Ob upoštevanju velikih razlik med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, ki se pojavijo znotraj posameznega področja dejavnosti, sodišče zaključuje, da je 3. člen Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI.
ZVojI člen 96. ZUP člen 267, 267/3, 268, 268/1, 270, 270/1.
status civilnega invalida vojne - priznanje statusa - obnova postopka - načelo zaslišanja stranke
Upravni organ je predložene izvide štel za dokaze, ki bi lahko pripeljali do drugačne presoje o pravočasno vloženi zahtevi in s tem do drugačne odločitve v postopku, saj jih je predložil v oceno zdravniški komisiji. S tem ko je zahteval, naj zdravniška komisija strokovno ovrednoti predložene listine, je dejansko začel z izvajanjem dokazov na način, kot da je postopek obnovljen, na pridobljeno mnenje pa je oprl tudi svojo odločitev. V takem primeru pa bi moral tožniku dati možnost, da se seznani z mnenjem komisije z dne 17. 6. 2014 ter se o njem izjavi.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja - odločba o obveznosti plačila - zastaranje obveznosti - bistvena kršitev pravil postopka
Iz drugostopne odločbe ni jasno, katere obveznosti naj bi zastarale in bile zato neupoštevane pri odmeri višine prispevka. Zgolj navedba, da je prvostopni organ pozval tožnika na plačilo prispevka, ter da je pri ponovnem izračunu glavnice in obresti (ki ga je opravil po zaprosilu drugostopnega organa) upošteval, da so nekatere obveznosti zastarale, ne zadostuje za preizkus zakonitosti odločitve, saj bi moral organ natančno specificirati, za katere obveznosti je glede na njihovo zapadlost po 65. členu ZZRZI (ob upoštevanju sedaj veljavne ureditve in glede na 5-letni zastaralni rok) nastopilo zastaranje, zaradi česar njihova odmera ni več možna. Iz tega razloga je izpodbijana odločba obremenjena z zatrjevano kršitvijo pravil postopka in jo je zato treba odpraviti.