ZZRZI člen 62, 63, 65. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 5, 15. Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide člen 3, 3-10.
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da bi se lahko štelo predloženo potrdilo, izdano s strani organov Bosne in Hercegovine, za ustrezno v smislu 10. točke 3. člena Navodila za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide, ker gre za zavarovanca, ki je pridobil status invalida po predpisih drugih držav, če bi šlo za državo članico Evropske unije.
Temelj za plačilo prispevka je po mnenju sodišča podan, ni sporno tudi trajanje nepravilne prijave. Vendar pa sodišče ugotavlja, da temelj izhaja iz poziva k plačilu z dne 25. 11. 2011, ne pa iz izpodbijane odločbe. Temelj za mesece 9/2011, 10/2011, 11/2011 in 7/2009 pa ne izhaja niti iz poziva k plačilu z dne 25. 11. 2011, niti iz dopisa z dne 21. 5. 2012. Podanosti temelja za te obveznosti sodišče zato ne more preizkusiti.
plačilo stroškov prilagoditve vozila - prilagoditev za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo
V tretjem odstavku 21. člena ZIMI, na katerega se sklicuje upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je določeno, da je do prilagoditve vozila upravičen tudi invalid, ki sam ne upravlja vozila, prilagoditev pa je nujno potrebno za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo; v tem primeru lahko invalid uveljavlja stroške za naprave in pripomočke za premostitev višinske razlike pri vstopu v vozilo ter za ustrezne sisteme za pritrditev vozička v vozilo, in sicer enkrat na šest let.
V skladu s četrtim odstavkom 21. člena istega zakona se sicer v pravilniku podrobneje opredelijo tudi način prilagoditve vozila – vendar le vozila iz prvega odstavka tega člena, pogoji za prilagoditev, doba trajanja, standardi kvalitete prilagoditve in način vzdrževanja. Prvi odstavek pa obravnava vozilo, ki ga vozi oseba, ki je zaradi invalidnosti gibalno ovirana, lahko pa vozilo upravlja sama pod pogojem, če je to prilagojeno. Za tak primer v obravnavani zadevi očitno ne gre, sicer se upravni organ ne bi skliceval na tretji odstavek 21. člena.
zaposlovanje invalidov - kvota - nadomestna izpolnitev kvote prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - pogodba o poslovnem sodelovanju - nadzor izpolnjevanja kvote
Tožnik z navedbami, s katerimi enako kot v pritožbi ugovarja, da sedemdnevni rok za predložitev napovedi ne more biti prekluziven in da število invalidov ni bilo pravilno upoštevano, ne more izpodbiti ugotovitev postopka. Za naložitev obveznosti ni ključno, da tožnik podatkov oz. napovedi ni posredoval v sedemdnevnem roku, temveč da gre za ravnanje tožnika glede napovedi o nadomestnem izpolnjevanju kvote preko pogodbe z invalidskima podjetjema A d.o.o. in B d.o.o., kjer predmet pogodbe ni izhajal iz dejavnosti obeh invalidskih podjetij.
pravica do tolmača za slovenski znakovni jezik - plačilo stroškov tolmača - študent s posebnimi potrebami
Načelo enake dostopnosti pa ne pomeni, da mora biti vedno v vseh življenjskih situacijah (tudi pri študiju) tožnici preko dodeljenega „vavčarskega“ tolmača (drugi in tretji odstavek 13. člena ZUSZJ), omogočeno neomejeno sporazumevanje s pomočjo tolmača za znakovni jezik. Besedne zveze v vseh „drugih življenjskih situacijah“ v drugem odstavku 10. člena ZUSZJ namreč pomenijo, da si takšno življenjsko situacijo, v kateri bo gluha oseba lahko uporabila pravico do tolmača, določi upravičenec v skladu z določbo prvega odstavka 13. člena ZUSZJ. Ta določa za gluho osebo, ki ima status študenta zaradi dodatnih potreb, v zvezi z izobraževanjem možnost, da izkoristi do 100 ur „vavčarskega tolmača“, ki ga plača ministrstvo za invalidsko varstvo.
Prvostopenjski organ je ugotovil, da tožnik v dveh obdobjih ni izpolnil določene kvote glede zaposlovanja invalidov po ZZRZI in tudi ni izpolnil nadomestne obveznosti v obliki plačila prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70% minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. Tožnika je pozval k plačilu oziroma kasneje k predložitvi ustreznih dokazov glede zaposlovanja invalidov, česar pa tožnik ni izpolnil niti tekom postopka na prvi stopnji in tudi ne v pritožbenem postopku. S tem pa tožnik v upravnem postopku ni dokazal, da ugotovitve prvostopenjskega organa glede zaposlovanja invalidov v smislu določb ZZRZI in Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov niso pravilne.
V zvezi z obrazci M-3 in pogodbami o zaposlitvi sodišče ugotavlja, da gre za tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, ki je sodišče ni dolžno obravnavati in zato tožnik z njimi v tem postopku tudi ne more uspeti.
Na območju vsake OVK je bila nameščena vsaj ena glasovalna naprava, na kateri so lahko glasovali invalidi, kar pomeni, da jim je bilo omogočeno tajno glasovanje na primernem volišču in na posebej določenih voliščih tudi z glasovalnimi napravami. DVK je že pred glasovanjem določila in javno objavila volišča, na katerih bo glasovalna naprava nameščena, tako da ustavno zagotovljena volilna pravica iz drugega odstavka 43. člena Ustave RS tožnikoma ni bila kršena.
URS člen 120, 120/2, 153, 153/3. ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - dejavnost zavezanca - skladnost podzakonskega akta z zakonom - exceptio illegalis
Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov je v 3. členu v nasprotju z namenom zakonskega določila, na podlagi katerega je bila izdana.
status civilnega invalida vojne - okvara zdravja - rok za vložitev zahteve za priznanje statusa - materialni zakonski rok - prepozno vložena zahteva
Tožnik je zahtevo za priznanje statusa vojnega invalida vložil po roku, kot ga določa drugi odstavek 121. člena ZVojI in po roku petih let od domnevnega nastanka bolezni, ki ga določa prvi odstavek 96. člena ZVojI, zato je prepozna.
ZUP člen 251, 251/3. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 21b, 21b-3.
invalidi - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - pritožbeni postopek - odločanje o pritožbi - odprava odločbe
Pritožbeni organ, ki je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponoven postopek, bi moral odločitev prvostopnega organa odpraviti.
vojni invalid - zvišanje odstotka invalidnosti - smrt stranke - pravni naslednik stranke v postopku - osebne pravice - ustavitev postopka
Pravice, ki je osebna, ker je vezana na določeno osebo, in se z njo izraža izključno pravno razmerje te osebe, ni mogoče prenašati na druge. Taka pravica s smrtjo nosilca te pravice ugasne, ker je ni mogoče podedovati. Če ni materialnega nasledstva pravice, pa tudi ni možno procesno nasledstvo, to je nadaljevanje postopka, v katerem upravičenec do pravice le-to šele uveljavlja.
Pravica do statusa in z njim povezane pravice so podprte z določbo 87. člena ZvojI in so pravice, ki so vezane na osebo.
Dediči dedujejo le tiste prejemke, ki so uživalcu te pravice priznani z dokončno in izvršljivo odločbo.
vojni invalid - pravica do dodatka za pomoč in postrežbo
Sodišče ne dvomi v to, da tožnik za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb potrebuje dodatek za pomoč in postrežbo, vendar iz mnenj zdravniških komisij prve in druge stopnje, ki sta bili podlagi za odločitev v tej zadevi, izhaja, da ga potrebuje izključno na podlagi bolezni, ki niso bile upoštevane za priznanje vojne invalidnosti (torej ne na podlagi priznane vojne invalidnosti), zato toženka ni imela podlage, da mu prizna pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi vojne invalidnosti.
dodatek za pomoč in postrežbo - smrt upravičenca - prenos pravice do dodatka za pomoč in postrežbo
Upravičenec do pravice do dodatka za pomoč in postrežbo je umrl še pred odločitvijo prvostopnega organa v ponovljenem postopku. S smrtjo upravičenca je zato ta pravica ugasnila, zaradi česar v zadevi ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka.
Okoliščina, da mora invalid, če želi glasovati na najbližjem volišču, zaradi svoje invalidnosti glasovati s pomočjo druge osebe (svojega zaupnika), po presoji sodišča ne pomeni kršitve invalidove pravice do tajnega glasovanja; še posebej, ker ima takšen volivec (invalid) še vedno možnost glasovanja na najbližjem volišču, kjer pa je taka naprava nameščena.
vojni invalid - invalidski dodatek - priznanje invalidskega dodatka - dohodki upravičenca in družinskih članov - denarno nadomestilo družinskega člana
Pri izračunu invalidskega dodatka je bistveno, da se je dohodek prenehal izplačevati v letu, za katerega se prejemki upoštevajo, ter ga tudi v času odločanja o odmeri invalidskega dodatka tožnikova partnerka ni več prejemala. Pri tem pa ni pomembno, da je denarno nadomestilo obdavčljiv vir dohodnine, temveč je relevantno le ali gre za dohodek, ki ga je mogoče opredeliti kot redni prejemek upravičenca in njegovih družinskih članov.
ZVojI člen 21. Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti člen 17.
vojni invalid - dodatek za posebno invalidnost - invalid - priznanje pravice do dodatka
Okvare zdravja, ki pri tožeči stranki predstavljajo podlago za priznanje vojne invalidnosti, niso zajete v 21. členu ZVojI, zato ni podlage za priznanje dodatka za posebno invalidnost.
vojaški invalid - priznanje statusa vojaškega invalida - prepozno vložena vloga - zavrženje vloge
Na podlagi določbe drugega odstavka 121. člena ZVojI se vloži zahteva za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oz. civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v letu 1991 najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Iz določbe 133. člena ZVojI pa nesporno izhaja, da je ZVojI pričel veljati 1. 1. 1996. Dvoletni rok za uveljavljanje zahteve je tako 6. 12. 2010 že potekel in je tako tožnik svojo zahtevo vložil prepozno.
vojni invalid - priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida - rok za vložitev zahteve
Tožnikova zahteva za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi določbe tretjega odstavka 121. člena ZVojI ni bila vložena pravočasno, to je do 1. 1. 1998, zaradi česar je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo zahtevo za priznanje navedenega statusa zavrgel.
vojaški mirnodobni invalid - priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida - materialni procesni rok - prepozno vložena zahteva
Rok, ki je določen v 3. odstavku 121. člena ZVojI, je materialni zakonski rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka, to je s 1. 1. 1998, izgubil pravico za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida. Tožnikova zahteva z dne 20. 10. 2010 je tako vložena prepozno. Morala bi biti vložena v roku dveh let od uveljavitve ZVojI, sicer je prekludirana.
ZLPLS člen 14, 14a. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 1, 21, 21/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - obrazložitev sklepa
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa niso navedeni bistveni razlogi, na podlagi katerih so bila tožeči stranki dodeljena sredstva (samo) v višini, kot izhaja iz izreka sklepa.
vojni invalid - zvišanje odstotka invalidnosti - mnenje zdravniške komisije - ocena dokazov - s strani tožnice predloženi dokazi
Upravna organa sta se v ponovljenem postopku oprla le na mnenje in izvid prvostopenjske oziroma drugostopenjske zdravniške komisije, ne da bi pri tem dejstva, pomembna za odločitev, ugotavljala tudi z drugimi dokazi, skladno z določbo drugega odstavka 164. člena ZUP. Z ničemer se nista opredelila do drugih nemedicinskih listin, predloženih s strani tožnice, med drugim, do potrdila NOO za Gorski Kotar, ki ga tožnica še posebej izpostavlja kot dokaz, da je v vojnem času poleg poškodbe zapestja roke utrpela tudi poškodbo hrbtenice.