brezposelnost - nadomestilo za čas brezposelnosti - invalid - razlaga zakona - pravna praznina
Ker je bila ugotovljena invalidnost pri tožniku v času, ko ni bil več v delovnem razmerju, temveč prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in vključen v prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 24. člena ZPIZ-92, je po analogiji z določbo 2. alinee 126. člena ZPIZ upravičen le do nadomestila v višini 50 % od osnove (zavarovanci po 21. in 22. členu ZPIZ-92 - osebe, ki niso zavarovane po drugi podlagi...) , ne pa v višini 80 % od osnove, kot je to določeno za zavarovance po drugih temeljih zavarovanja (8., 9., 10., 11., 12., 13., 16. in 124. člen ZPIZ-92).
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 40, 40/3. ZLPP člen 48a, 48c, 48a, 48c.
vrednost spornega predmeta
Domet zadnjega dela 10. točke 48.a čl. ZLPP je le v obsegu lastninskih preoblikovanj s podobnim efektom, kot je bistven za prve tri dejanske stanove iz 10.točke 48.a čl. ZLPP - namreč različno in nerealno ovrednotenje družbenega in zasebnega. Sodišče druge stopnje ne more samo korigirati vrednosti spora. To lahko po 3.odst. 40.čl. ZPP/77 stori le prvostopno sodišče v začetnih fazah postopka.
Niti dokazane ugovorne trditev ne bi pripeljale do zavrnitev tožbeneg zahtevka, saj je napram upniku samo dolžnik nastopal kot pogodbena stranka, zato je ugovor neobrazložen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ne oporeka obstoju, višini in zapadlosti upnikove terjatve ali verodostojnim listinam, ki jo izkazujejo, temveč samo pojasnjuje, da ne more in zakaj ne more plačati, takšne navedbe pa niso relevanten ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl.
gradnja stanovanjske hiše - aktivna legitimacija - skupnost stanovalcev
Skupnost stanovalcev je kot pridobitelj gradbe aktivno legitimirana za uveljavljanje napak gradbe kot celote, kot tudi napak na posameznih stanovanjih.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Glede na zatrjevani obseg kriminalne dejavnosti 19-letnega obtoženca, ki naj bi v štirih mesecih storil kar 22 kaznivih dejanj zoper premoženje ter naj bi enega od njih izvršil komaj nekaj ur po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, je nedvomno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, izkazana pa je tudi sorazmernost z doslej prebitim časom v priporu, v katerem se obtoženec nahaja že šest mesecev, še posebno, ker bo kazenski postopek zaključen na naslednji glavni obravnavi.
ZIZ člen 9, 9/1, 9, 9/1. ZPP člen 111, 111/2, 111, 111/2.
pravočasnost pritožbe
Rok osmih dni za vložitev pritožbe iz 3. odst. v zvezi s 1. odst. 9. člena ZIZ je potekel v sredo 29.12.1999 (2. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je pritožbo poslal priporočeno po pošti (RR 00326 051 2 SI) dne 30.12.1999. Pritožba je bila vložena po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna.
Četudi se je pravna oseba statusno preoblikovala in postala zasebna delniška družba še pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona, je ne glede na to, postala lastnica do tedaj družbenih stanovanj šele z uveljavitvijo SZ, zaradi česar je bila dolžna ta stanovanja prodati takratnim imetnikom stanovanjske pravice in dele prejetih kupnin odvajati skladno s 130. členom SZ.
Pri odgovornosti gostinca za škodo na gostovi stvari je potrebno razmejiti, ali gre za pravo hrambo ali za gostinsko hrambo. Načeloma je pogoj za krivdno odškodninsko odgovornost zaradi opustitve, da je bilo opuščeno dejanje izrecno predpisano.
Ugovor sodne nepristojnosti zaradi obstoja arbitražnega dogovora lahko tožena stranka poda, vse dokler v postopku ni bil opravljen pripravljalni narok, če tega ni bilo, pa dokler na glavni obravnavi ne konča s podajanjem odgovora na tožbo, in to kljub temu, da je pred tem tožbenemu zahtevku že pisno ugovarjala.
Priglasitev stroškov za odvetniške storitve v višini 5.000,00 SIT, ne da bi stranka navedla, na katera dejanja pooblaščenca se znesek nanaša, ni zadosti opredeljena in je sodišče ne more preizkusiti.
Po določbah ZOR zadošča za veljavno sklenitev posojilne pogodbe tudi samo ustni dogovor pogodbenih strank o bistvenih sestavinah pogodbe, saj sklenitev posojilne pogodbe v pismeni obliki ni pogoj za njeno veljavnost.
Po ugovoru tožene stranke na glavni obravnavi, da faktur, na katere se sklicuje, tožeča stranka in predložila, je prvostopno sodišče pozvalo tožečo stranko, naj jih predloži, tožeča stranka pa tega ni storila do konca glavne obravnave. Glede na to, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke, sklicujoč se na določilo 219. čl. ZPP/77 kot neutemeljen zavrnilo.
invalid - trajni presežek - trajanje čakanja na delo
V skladu s 3. odstavkom 36.d člena ZDR je delavec invalid lahko na čakanju na delo za čas, dokler se mu ne odredi ustreznega delovnega mesta, in ne le šest mesecev kot začasni presežki po 30. čl. ZDR.
Določilo 296. čl. ZPP/77 ima namen varovati stranko, ki zaradi svojega neznanja in nevednosti ni sposobna uresničevati svojih pravic v pravdnem postopku. Tožena stranka je v pravdi pooblaščenca imela, o glavni obravnavi pa je bila tudi pravočasno obveščena in je imela možnost, da si zagotovi zastopanje. Kršitev 296. čl. ZPP/77 pa ni podana tudi iz razloga, ker se je direktor tožene stranke na obravnavi jasno in določno izjavil o zadevi. Tudi ugovor pasivne legitimacije je trditev. Sodišče v pravdnem postopku dejanskega stanja ne ugotavlja po uradni dolžnosti, materialno pravo pa ugotavlja samo v okviru zatrjevanih dejstev.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji nikoli ni oporekala pasivne legitimacije, zato pritožbeno sodišče tega ugovora kot prepovedane pritožbene novote v smislu 496.a čl. ZPP/77 ni vsebinsko obravnavalo.
ZPP v zadnjem odstavku 73. člena ne predvideva posebne pritožbe zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrne. Ker pa je upnik zahteval izločitev v stečajnem postopku, v katerem končna odločba v smislu 2. odstavka 363. člena ZPP ni predvidena, za vprašanje pravice pritožbe zoper izpodbijani sklep, določilo 15. člena ZPPSL, ki napotuje na smiselno uporabo določil ZPP, ni uporabljivo.
ZPP res predvideva, da o zahtevi stranke za izločitev sodnika odloči predsednik sodišča (1. odstavek 73. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZPPSL). O izločitvi predsednika stečajnega senata bi tako moral odločiti predsednik sodišča. Ker pa stečajnega dolžnika zastopa njegov sin, je podan razlog za izločitev predsednika po določilu 3. točke 70. člena ZPP. Zato je predsednik sodišča ravnal skladno z določilom 1. odstavka 71. člena ZPP, ko si je za odločitev o odločitvi predsednika stečajnega senata določil namestnika.