Priglasitev stroškov za odvetniške storitve v višini 5.000,00 SIT, ne da bi stranka navedla, na katera dejanja pooblaščenca se znesek nanaša, ni zadosti opredeljena in je sodišče ne more preizkusiti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30090
KZ člen 238, 238/1, 238, 238/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 371, 371/1, 371/1-11, 372.
neupravičena uporaba
V obravnavani zadevi oba pritožnika v bistvu izhajata pri uveljavljanju pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona iz zmotnih zaključkov sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na naklepno ravnanje obdolžencev s posebnim namenom preslepitve kupcev. Kršitev zakona je s tem vezana na predhodno zmotno ugotovljeno dejansko stanje. V takšnem položaju pa ni moč sprejeti zaključka o kršitvah kazenskega zakona iz 1. in 2. točke 372. člena ZKP.
Pritožbeno pojasnjevanje, da je toženec le zaposlen pri podjetju F. se izkaže za neupoštevno, saj je "Gostilna F." v predlogu očitno navedena le zaradi vročanja sodnih pošiljk tožencu na njegovem delovnem mestu.
Neutemeljena je pritožnikova zahteva za povrnitev stroškov pregleda zadeve po tar. št. 33/1a Odvetniške tarife, saj v konkretnem primeru ne gre za posebno opravilo in je plačilo za to opravilo zajeto že v plačilu za sestavo predloga za izvršbo. Prav tako je neutemeljena zahteva za povrnitev stroškov opominjanja ter poizvedb o zavarovanju na ZZZS, saj ti dve opravili nista potrebni za vložitev predloga za izvršbo, pač pa je utemeljena upnikova zahteva za povrnitev stroškov fotokopiranja, saj so bili ti stroški za izvršbo potrebni, zato bi jih sodišče prve stopnje moralo upniku priznati.
izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni razveljavilo sklepa o izvršbi, kot neutemeljeno zatrjuje pritožnik, temveč je samo ustavilo opravljanje izvršbe z enim od predlaganih izvršilnih sredstev, ker opravljanje izvršbe ni bilo možno zaradi odsotnosti sredstev na dolžnikovem računu. Tako ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje izvršbe nadaljevalo s podrejeno predlaganim izvršilnim sredstvom - rubežem dolžničinih premičnin.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ne oporeka obstoju, višini in zapadlosti upnikove terjatve ali verodostojnim listinam, ki jo izkazujejo, temveč samo pojasnjuje, da ne more in zakaj ne more plačati, takšne navedbe pa niso relevanten ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 40, 40/3. ZLPP člen 48a, 48c, 48a, 48c.
vrednost spornega predmeta
Domet zadnjega dela 10. točke 48.a čl. ZLPP je le v obsegu lastninskih preoblikovanj s podobnim efektom, kot je bistven za prve tri dejanske stanove iz 10.točke 48.a čl. ZLPP - namreč različno in nerealno ovrednotenje družbenega in zasebnega. Sodišče druge stopnje ne more samo korigirati vrednosti spora. To lahko po 3.odst. 40.čl. ZPP/77 stori le prvostopno sodišče v začetnih fazah postopka.
gradnja stanovanjske hiše - aktivna legitimacija - skupnost stanovalcev
Skupnost stanovalcev je kot pridobitelj gradbe aktivno legitimirana za uveljavljanje napak gradbe kot celote, kot tudi napak na posameznih stanovanjih.
Določilo 296. čl. ZPP/77 ima namen varovati stranko, ki zaradi svojega neznanja in nevednosti ni sposobna uresničevati svojih pravic v pravdnem postopku. Tožena stranka je v pravdi pooblaščenca imela, o glavni obravnavi pa je bila tudi pravočasno obveščena in je imela možnost, da si zagotovi zastopanje. Kršitev 296. čl. ZPP/77 pa ni podana tudi iz razloga, ker se je direktor tožene stranke na obravnavi jasno in določno izjavil o zadevi. Tudi ugovor pasivne legitimacije je trditev. Sodišče v pravdnem postopku dejanskega stanja ne ugotavlja po uradni dolžnosti, materialno pravo pa ugotavlja samo v okviru zatrjevanih dejstev.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji nikoli ni oporekala pasivne legitimacije, zato pritožbeno sodišče tega ugovora kot prepovedane pritožbene novote v smislu 496.a čl. ZPP/77 ni vsebinsko obravnavalo.
Ker tožeča stranka s tožbo zahteva od države in lokalne skupnosti spremembo delovnega časa trgovine, kar je v pristojnosti lokalne skupnosti, gre v tem delu tožbe za upravno stvar in ne za civilni spor. Proti trgovini pa je glede na emisijsko podlago tožbe treba spor obravnavati.
Pravilnik o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 24/91 in 14/92) v 28. členu določa, da mora štipendist predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za vsako šolsko leto posebej; če tega ne izpolni, se mu štipendija ne izplačuje, doker dokazil ne predloži. Če se toženka ni več šolala, tudi ni mogla predložiti potrdil o izpolnjevanju pogojev. Če tega ni storila, pa tožeča stranka štipendije toženki za to šolsko leto ni bila dolžna izplačati - kar terja presojo z vidika določbe 211. člena zOR, po kateri tisti, ki plača nekaj, za kar ve, da ni dolžan, tega ne more zahtevati nazaj.
separatni stroški - zloraba pravice - denarna kazen - odgovor na tožbo
Zloraba pravic pomeni takšno izvrševanje pravic, ki drugemu škoduje, ne da bi upravičenec imel kakšno korist od izvršitve pravice oz. takšno uporabo procesnih pravic, ki nima nič skupnega z objektivnim ciljem civilne pravde. Vložitev odgovora na tožbo šele na prvem naroku za glavno obravnavo (v primerih, ki jih ureja prvi odstavek 499. člena ZPP), torej z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP skladno ravnanje, samo po sebi še ne pomeni ravnanja s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in dobrimi običaji, torej zlorabe pravice. V isti situaciji pa lahko takšno ravnanje, zaradi preložitve naroka za glavno obravnavo, pomeni krivdno ravnanje v smislu določbe drugega odstavka 156. člena ZPP in je utemeljena naložitev plačila separatnih stroškov.
Pri mesečni pokojnini, ki v povprečju presega 100.000,00 SIT, stranka lahko plača sodno takso v znesku 18.000,00 SIT, ne da bi bila s tem bistveno zmanjšana sredstva za njeno preživljanje in preživljanje še ene osebe; še posebej, ker gre za enkratno obveznost.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - delno plačilo
Dolžnik v ugovoru trdi, da je poravnal vse svoje obveznosti, vendar pa v zvezi z zatrjevanim sodišču predloži le dokaz o plačilu 88.200,00 SIT, ki jih je na račun upnika vplačal dne 25.10.1999. Glede preostanka izterjevanega zneska pa dolžnik sodišču ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta del svoje obveznosti poravnal.
Zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen le glede glavnice v znesku 88.200,00 SIT in zakonitih zamudnih obresti od navedenega zneska za čas po izvršenem plačilu.
Sodišče druge stopnje ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka, ki je v najemni pogodbi označena kot najemodajalec, tudi lastnik spornega stanovanja. Tako je nedvomno aktivno legitimirana, da vloži tožbo na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja.
nepremoženjska škoda - poškodba - sodelovanje v pretepu
Toženec odgovarja tožniku za poškodbe, ki mu jih je prizadejal z nožem, ko je nekontrolirano mahal z nožem naokoli in poškodoval nič slutečega tožnika. Višina nepremoženjske škode.
Ker tožnica ni dovolj dokazala dobre vere za pridobitev avtomobila od nelastnika, mora nasproti lastniku dokazati s stopnjo verjetnosti, da ni mogla vedeti, da je toženec nelastnik. Zato bo treba dokazni postopek dopolniti v tej smeri.
Tožena stranka odgovarja za potniku povzročeno škodo po Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu. Svoje odgovornosti se lahko oprosti med drugim le, če je nastala nesreča ali nezgoda po krivdi tretje osebe in tudi izkaže, da se nezgode kljub potrebnemu prizadevanju, upoštevajoč posebnosti primera, ni mogel izogniti niti odvrniti njenih posledic. Če ni izkazal potrebnega prizadevanja, upoštevajoč posebnosti primera, njegova ekskulpacija ne pride v poštev in odgovarja po določbi 1. odstavka 16. člena Zakona o prevoznih pogodbah v železniškem prometu.