nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - uradna oseba - sodnik
Nepravilnosti, ki jih pri opravljanju izvršbe stori sodnik, ni mogoče odpraviti z zahtevo po 47. čl. ZIP, temveč se uveljavljajo s pravnim sredstvom zoper njegovo odločbo.
Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS) člen 15, 15.
plačilo RTV naročnine
Pogoj za plačilo RTV naročnine je, da ima oseba dejansko RTV sprejemnik. To pa pomeni, da je tožeča stranka takšno dejstvo dolžna dokazati, saj v nasprotnem primeru ne more zahtevati plačevanja RTV nročnine.
ZPP člen 180, 180/4, 188, 188/3, 180, 180/4, 188, 188/3.
ustavitev postopka
Če tožeča stranka ne plača predpisane takse za tožbo po opominu in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje da je tožbo umaknila ter sodišče izda sklep o ustavitvi postopka.
Ker tožnica ni dovolj dokazala dobre vere za pridobitev avtomobila od nelastnika, mora nasproti lastniku dokazati s stopnjo verjetnosti, da ni mogla vedeti, da je toženec nelastnik. Zato bo treba dokazni postopek dopolniti v tej smeri.
V psihiatričnem izvedenskem mnenju ugotovljene osebne lastnosti obdolženke, dejstvo, da je kaznivo dejanje storila v stanju bistvene zmanjšane prištevnosti, da škoda ni nastala in da doslej še ni bila kaznovana, nudijo po oceni sodišča druge stopnje trdno osnovo za zaključek, da gre za dejanje majhnega pomena, zaradi česar je pritožbeno sodišče ob delni ugoditvi pritožbe državne tožilke izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženko iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP v zvezi s čl. 14 KZ oprostilo obtožbe, da je poskusila storiti kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po čl. 302/III, II in I KZ s čl. 16/II in 22/I KZ.
Nesreče z elektriko so pogoste in zato delo z električnimi napravami pod električno napetostjo pomeni povečano nevarnost za nastanek možnih poškodb, torej nevarno dejavnost.
separatni stroški - zloraba pravice - denarna kazen - odgovor na tožbo
Zloraba pravic pomeni takšno izvrševanje pravic, ki drugemu škoduje, ne da bi upravičenec imel kakšno korist od izvršitve pravice oz. takšno uporabo procesnih pravic, ki nima nič skupnega z objektivnim ciljem civilne pravde. Vložitev odgovora na tožbo šele na prvem naroku za glavno obravnavo (v primerih, ki jih ureja prvi odstavek 499. člena ZPP), torej z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP skladno ravnanje, samo po sebi še ne pomeni ravnanja s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in dobrimi običaji, torej zlorabe pravice. V isti situaciji pa lahko takšno ravnanje, zaradi preložitve naroka za glavno obravnavo, pomeni krivdno ravnanje v smislu določbe drugega odstavka 156. člena ZPP in je utemeljena naložitev plačila separatnih stroškov.
Ker po izreku izpodbijane sodbe pravnomočno že določena preživnina za čas od 1.8.1996 dalje ni nadomeščena (spremenjena oz. zvišana) z novo, temveč je tožencu naložena poleg že določene preživnine, bi v primeru pravnomočnosti izpodbijane sodbe mld. tožnika pridobila ob že obstoječem izvršilnem naslovu za izterjavo njune preživninske terjatve zoper toženca za čas od 1.8.1996 dalje še enega. Ker sta si izrek izpodbijane sodbe in njeni razlogi v nasprotju, ima to za posledico bistveno kršitev določb postopka iz 13. tč. drugega odst. 354. člena ZPP/77.
Odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Cerknica člen 27.
dokazna ocena - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo - odjem vode - plačilo komunalne storitve
Ker tožeča stranka trdi, da voda ni bila plačana, tožena pa dokazuje, da je drugi uporabnik po vodomeru plačal vso vodo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Dejstvo, da podpis osebe, ki jo generalno pooblasti za zastopanje pravne osebe njen direktor, ni deponiran pri sodišču, ne predstavlja procesne ovire v pomenu določbe prvega odstavka 98. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), saj vsakokratnega preverjanja tudi pristnosti poooblaščenčevega podpisa, še preden bi se pojavili kakršni koli razlogi za dvom v pristnost podpisa, zakon sodišču ne nalaga (tudi ne z določbo petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Strah, ki ga tožnik doživlja zaradi vožnje z avtomobilom, ki ga tožena stranka po njegovem prepričanju ni ustrezno popravila in mu tudi ni dala garancije za njegovo brezskrbno delovanje, ni pravno priznana škoda.
Ker tožena stranka kljub temu, da se je pogajala s tožečo stranko, ni z njo sklenila najemne pogodbe za zemljišče, na katerem naj bi opravljala obrt avtoodpada, ki ga je odkupila v upanju na sklenitev te najemne pogodbe, za 15.000 DEM od prodajalcev, za katere trdi, da nista solventna, tožena stranka ni dolžna plačati tožeči stranki tega zneska kot škodo, ki naj bi jo povzročila tožeči stranki zaradi opustitve sklenitve najemne pogodbe.
Sodnega postopka za ureditev meje ni mogoče predlagati, če je bila v upravnem postopku pred geodetsko upravo na podlagi sporazuma lastnikov mejnih zemljišč prenešena posestna meja v naravo na podlagi katastrskih podatkov in če se ne zatrjuje spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je tako določena meja postala sporna.
Ker je dedinja, ki je živela z zapustnico v zapuščinskem postopku izločala premoženje, je bila pravilno napotena na pravdo. Pri tem ni vezana na napotitveni sklep in bo lahko postavila ustrezni zahtevek.