Če sodišče na podlagi dokazov, ki so bili izvedeni, ne more zanesljivo ugotoviti odočilnih dejstev, sklepa o njih na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Ugotovitvena tožba se lahko vloži zaradi ugotovitve obstoja nekega pravnega razmerja ali pravice, ki obstaja, ne pa zaradi ugotovitve o tem, da je neka pravica ali pravno razmerje obstajalo v preteklosti, zlasti še, kadar je dajatveni zahtevek iz takega razmerja že zapadel in ga tožnik že uveljavlja s tožbo.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21247
ZKP člen 211, 211/1, 373, 373/1, 211, 211/1, 373, 373/1.
tatvina - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zagovor obdolženca, da mu je ukradeni avtoradio izročil slučajni znanec kot nadomestilo za posojeni denar, saj je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil obdolžencu ukradeni avtoradio zasežen komaj uro in pol po storjenem kaznivem dejanju, prodajalec v trgovini pa je obdolženca spoznal kot tistega, ki si je avtoradio neposredno pred tem ogledoval. Ker tako tudi po oceni sodišča druge stopnje ni dvoma, da je storilec kaznivega dejanja prav obdolženec, je pritožbo obdolženčeve zagovornice glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zavrnilo kot neutemeljeno.
Predlog za izvršbo glede stroškov postopka bi bil lahko združen že s predlogom za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Upnica ni imela nobenega posebnega razloga zaradi katerega bi bilo pravilno predlagati izvršbi ločeno, s takšnim ravnanjem pa je povzročila le nastanek dvojnih stroškov, ki jih zato ni mogoče šteti za potrebne stroške v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikova obveznost (dolgovani znesek) je navedena v upnikovem predlogu za izvršbo, zato zadostuje, da se sodišče v sklepu o izvršbi (2. točka izreka) na upnikov predlog le sklicuje (dovoli predlagano izvršbo).
Dolžnikove ponudbe v ugovoru zoper sklep, izdan po tretjem odst. 34. člena ZIZ, o drugih načinih poplačila upničine terjatve ne predstavljajo nikakršne upoštevne ovire za izdajo prvostopnega sklepa in so lahko kvečjemu podlaga morebitnemu dolžnikovemu predlogu po četrtem odstavku 34. člena ZIZ (o katerem odloča sodišče prve stopnje), ni pa jih mogoče v danem primeru presojati kot upoštevne ugovorne razloge.
Obsojenec je star 26 let, ima poklic, je samski in brez otrok in torej nima preživninskih obveznosti. Za v pritožbi zatrjevano dejstvo, da skrbi za svojega očeta, ki prejema le socialno podporo, zaradi česar ga je on dolžan preživljati, obsojenec ni predložil nobenih dokazil. Sicer pa iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obsojenec ni edini otrok. Potreba po adaptaciji stare hiše, četudi bi bila izkazana, pa tudi ne more biti okoliščina, zaradi katere bi bil obdolženčev predlog po oprostitvi plačila stroškov utemeljen.
Sodišče je priznalo tožeči stranki izvedenino v celoti, čeprav je bila v pravdi sporna le višina odškodnine, tožeča stranka pa je z zahtevkom le delno uspela, saj je bil strošek za pravdo potreben ne glede na odstotek uspeha.
Delna izpolnitev obveznosti ni pravilna izpolnitev obveznosti, zato je zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko utemeljen tudi v primeru, če je preživljalec samo delno izpolnjeval svojo obveznost.
Pojem življenja v skupnem gospodinjstvu je širši od pojma zakonske skupnosti, kot je opredeljena v 6. odst. 126. čl. KZ, zato za zaključek, ali je storilec živel z oškodovanko v skupnem gospodinjstvu, ni potrebno ugotavljati, ali je šlo za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, pač pa le, ali glede na objektivne (ekonomska skupnost, skupno bivanje, delitev stroškov) in subjektivne (namen obeh živeti v skupnem gospodinjstvu) okoliščine mogoče sklepati, da je šlo za skupno gospodinjstvo.
separatni stroški - zloraba pravice - denarna kazen - odgovor na tožbo
Zloraba pravic pomeni takšno izvrševanje pravic, ki drugemu škoduje, ne da bi upravičenec imel kakšno korist od izvršitve pravice oz. takšno uporabo procesnih pravic, ki nima nič skupnega z objektivnim ciljem civilne pravde. Vložitev odgovora na tožbo šele na prvem naroku za glavno obravnavo (v primerih, ki jih ureja prvi odstavek 499. člena ZPP), torej z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP skladno ravnanje, samo po sebi še ne pomeni ravnanja s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in dobrimi običaji, torej zlorabe pravice. V isti situaciji pa lahko takšno ravnanje, zaradi preložitve naroka za glavno obravnavo, pomeni krivdno ravnanje v smislu določbe drugega odstavka 156. člena ZPP in je utemeljena naložitev plačila separatnih stroškov.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ker je dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine utemeljil z dejstvi in zatem predlagal dokaze, je bilo treba sklep o izvršbi razveljaviti v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo in odločiti, da se postopek nadaljuje v pravdi.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
obrazložitev sodbe
Utemeljen tudi ni pritožbeni očitek, da ni mogoče preizkusiti, v kolikšnem delu je tožeča stranka z zahtevkom uspela, saj je sodišče celo samo napravilo obračun obresti (priloga C/1), ki so bile z izpodbijano sodbo tožeči stranki prisojene in ga je tožena stranka, kot izhaja iz povratnice (pri list.št. 20), skupaj s sodbo tudi prejela. Izrek in obrazložitev izpodbijane sodbe sta torej dovolj jasna, da je bilo sodbo mogoče preizkusiti. Izrecno uveljavljanji pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni podan.
Sodnega postopka za ureditev meje ni mogoče predlagati, če je bila v upravnem postopku pred geodetsko upravo na podlagi sporazuma lastnikov mejnih zemljišč prenešena posestna meja v naravo na podlagi katastrskih podatkov in če se ne zatrjuje spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je tako določena meja postala sporna.