Sodišče je priznalo tožeči stranki izvedenino v celoti, čeprav je bila v pravdi sporna le višina odškodnine, tožeča stranka pa je z zahtevkom le delno uspela, saj je bil strošek za pravdo potreben ne glede na odstotek uspeha.
Obsojenec je star 26 let, ima poklic, je samski in brez otrok in torej nima preživninskih obveznosti. Za v pritožbi zatrjevano dejstvo, da skrbi za svojega očeta, ki prejema le socialno podporo, zaradi česar ga je on dolžan preživljati, obsojenec ni predložil nobenih dokazil. Sicer pa iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obsojenec ni edini otrok. Potreba po adaptaciji stare hiše, četudi bi bila izkazana, pa tudi ne more biti okoliščina, zaradi katere bi bil obdolženčev predlog po oprostitvi plačila stroškov utemeljen.
Dejstvo, da podpis osebe, ki jo generalno pooblasti za zastopanje pravne osebe njen direktor, ni deponiran pri sodišču, ne predstavlja procesne ovire v pomenu določbe prvega odstavka 98. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), saj vsakokratnega preverjanja tudi pristnosti poooblaščenčevega podpisa, še preden bi se pojavili kakršni koli razlogi za dvom v pristnost podpisa, zakon sodišču ne nalaga (tudi ne z določbo petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Pri mesečni pokojnini, ki v povprečju presega 100.000,00 SIT, stranka lahko plača sodno takso v znesku 18.000,00 SIT, ne da bi bila s tem bistveno zmanjšana sredstva za njeno preživljanje in preživljanje še ene osebe; še posebej, ker gre za enkratno obveznost.
Sodišče druge stopnje ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka, ki je v najemni pogodbi označena kot najemodajalec, tudi lastnik spornega stanovanja. Tako je nedvomno aktivno legitimirana, da vloži tožbo na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja.
odmera kazni - olajševalne okoliščine - velika tatvina
Priznanje obtoženca na glavni obravnavi, ko mu je bilo kaznivo dejanje nedvomno dokazano z ostalimi dokazi, ne more imeti kakšne posebne teže in zato tudi ne predstavlja takšne olajševalne okoliščine, ki bi opravičevala znižanje izrečene kazni, kot to meni obtoženec v svoji pritožbi.
Dolžnost vzdrževanja ceste ne obsega le obveznosti morebitnega popravila ceste ampak tudi obveznost zagotoviti varen promet. Tožena stranka mora računati z možnostjo večjih padavin in obstojoče propustnostjo ponikalnice.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - zapisnik
Zapisnik, ki ga je upnik priložil predlogu za izvršbo, ni verodostojna listina. Poleg tega je iz vsebine zapisnika razvidno tudi, da zapadlost terjatve ni določena, saj naj bi rok in način plačila zneska 3,540.561,00 SIT upnik in dolžnik določila s posebnim dogovorom oz. sporazumom. Upnikov predlog bo sodišče v nadaljevanju obravnavalo kot tožbo v pravdnem postopku, v katerem bo moral v skladu z pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu poleg obstoja, dokazati tudi zapadlost terjatve.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
obrazložitev sodbe
Utemeljen tudi ni pritožbeni očitek, da ni mogoče preizkusiti, v kolikšnem delu je tožeča stranka z zahtevkom uspela, saj je sodišče celo samo napravilo obračun obresti (priloga C/1), ki so bile z izpodbijano sodbo tožeči stranki prisojene in ga je tožena stranka, kot izhaja iz povratnice (pri list.št. 20), skupaj s sodbo tudi prejela. Izrek in obrazložitev izpodbijane sodbe sta torej dovolj jasna, da je bilo sodbo mogoče preizkusiti. Izrecno uveljavljanji pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni podan.
Sodnega postopka za ureditev meje ni mogoče predlagati, če je bila v upravnem postopku pred geodetsko upravo na podlagi sporazuma lastnikov mejnih zemljišč prenešena posestna meja v naravo na podlagi katastrskih podatkov in če se ne zatrjuje spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je tako določena meja postala sporna.
Sodišče v posestnem sporu daje varstvo glede na zadnje stanje posesti (1. odst. 78. člena ZTLR), ki jo je, kot to zaenkrat izhaja iz izpovedbe samega toženca, tožnik vendarle imel. Izvrševanje dostopov po tej poti je namreč toženec po lastnih navedbah dopuščal. Ob nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da naj bi "tožnik najbrž res uporabljal občasno ta prehod, vendar le takrat, kadar ga toženec in njegova žena nista opazila", pa je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo. Takšna ugotovitev bi namreč pomenila, da je tožnik pravico stvarne služnosti izvrševal v obsegu in na način, ki bi dovoljeval posestno varstvo, ki se uveljavlja v tem posestnem sporu. Posest pravice stvarne služnosti se namreč pridobi z dejanskim izvajanjem upravičenj, ki tvorijo vsebino omenjene pravice, in ni odvisna od volje lastnika služeče stvari (oziroma tožene stranke).
ZIZ člen 40, 40/4, 40, 40/4. ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108, 108/1, 108/2.
predlog za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog - nepopolna vloga - dopolnitev predloga
Ni utemeljena pritožbena trditev, da je sodišče dejansko stanje narobe ugotovilo, ker je bila taksa za predlog za izvršbo plačana, saj je upnik takso plačal po izteku dodatnega 15-dnevnega roka za plačilo takse in po izdaji sklepa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
separatni stroški - zloraba pravice - denarna kazen - odgovor na tožbo
Zloraba pravic pomeni takšno izvrševanje pravic, ki drugemu škoduje, ne da bi upravičenec imel kakšno korist od izvršitve pravice oz. takšno uporabo procesnih pravic, ki nima nič skupnega z objektivnim ciljem civilne pravde. Vložitev odgovora na tožbo šele na prvem naroku za glavno obravnavo (v primerih, ki jih ureja prvi odstavek 499. člena ZPP), torej z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP skladno ravnanje, samo po sebi še ne pomeni ravnanja s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in dobrimi običaji, torej zlorabe pravice. V isti situaciji pa lahko takšno ravnanje, zaradi preložitve naroka za glavno obravnavo, pomeni krivdno ravnanje v smislu določbe drugega odstavka 156. člena ZPP in je utemeljena naložitev plačila separatnih stroškov.
Delna izpolnitev obveznosti ni pravilna izpolnitev obveznosti, zato je zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko utemeljen tudi v primeru, če je preživljalec samo delno izpolnjeval svojo obveznost.
Sklep o domiku, izdan po določbi 4. odst. 198. čl. ZIZ, je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi. Z domikom se dražba konča. Takrat dolžniku poteče pravica, da uveljavlja ugovor po izteku roka.
Ker pritožnice izrecno ne zahtevajo več sodne intervencije zaradi dosege dejanj, nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga, saj od prvega sodišča ne zahtevajo več, da meritorno odloči o dovolitvi izvršbe.
Če je tožba (plačilni nalog) vložena zoper dva solidarna dolžnika in je plačilni nalog zoper enega postal pravnomočen, ker ni ugovarjal, ni nobene ovire, da se postopek zoper drugega, ki je ugovarjal, ne bi končal z meritorno sodbo.