separatni stroški - zloraba pravice - denarna kazen - odgovor na tožbo
Zloraba pravic pomeni takšno izvrševanje pravic, ki drugemu škoduje, ne da bi upravičenec imel kakšno korist od izvršitve pravice oz. takšno uporabo procesnih pravic, ki nima nič skupnega z objektivnim ciljem civilne pravde. Vložitev odgovora na tožbo šele na prvem naroku za glavno obravnavo (v primerih, ki jih ureja prvi odstavek 499. člena ZPP), torej z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP skladno ravnanje, samo po sebi še ne pomeni ravnanja s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in dobrimi običaji, torej zlorabe pravice. V isti situaciji pa lahko takšno ravnanje, zaradi preložitve naroka za glavno obravnavo, pomeni krivdno ravnanje v smislu določbe drugega odstavka 156. člena ZPP in je utemeljena naložitev plačila separatnih stroškov.
Dolžnikove ponudbe v ugovoru zoper sklep, izdan po tretjem odst. 34. člena ZIZ, o drugih načinih poplačila upničine terjatve ne predstavljajo nikakršne upoštevne ovire za izdajo prvostopnega sklepa in so lahko kvečjemu podlaga morebitnemu dolžnikovemu predlogu po četrtem odstavku 34. člena ZIZ (o katerem odloča sodišče prve stopnje), ni pa jih mogoče v danem primeru presojati kot upoštevne ugovorne razloge.
Če sodišče na podlagi dokazov, ki so bili izvedeni, ne more zanesljivo ugotoviti odočilnih dejstev, sklepa o njih na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Predlog za izvršbo glede stroškov postopka bi bil lahko združen že s predlogom za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Upnica ni imela nobenega posebnega razloga zaradi katerega bi bilo pravilno predlagati izvršbi ločeno, s takšnim ravnanjem pa je povzročila le nastanek dvojnih stroškov, ki jih zato ni mogoče šteti za potrebne stroške v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.
sodba - pravilno vabljenje - opozorilo na posledice
Izdaja sodbe zaradi izostanka je dopustna le, če so izpolnjeni pogoji iz 332. čl. ZPP/77, med drugim torej, če je toženec na narok pravilno povabljen. Pravilno vabljenje pa pomeni, da so stranke pravočasno povabljene na narok in da so v vabilu posebej opozorjene na zakonite posledice izostanka z naroka (3. odst. 114. čl. ZPP/77).
ZOR člen 294, 294/2, 294, 294/2. ZGO člen 21, 22, 21, 22. ZIZ člen 21, 21/1, 21, 21/1.
izpolnitev obveznosti - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - sodni penali
Neutemeljene so pritožbene navedbe dolžnika, da je svojo obveznost že izpolnil in da je upniku že izročil projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Predložene listine, ki naj bi dokazovale zatrjevano dejstvo o delni izpolnitvi obveznosti po izvršilnem naslovu, namreč ne predstavljajo niti projekta izvedenih del. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe dolžnika, da je izvršilni naslov neizvršljiv v tistem delu, kjer dolžniku nalaga izročitev uporabnega dovoljenja. Za izvršitev tega dela izvršilnega naslova so vsekakor potrebna določena aktivna dejanja dolžnika, zaradi česar izvršilni naslov v tem delu ni neizvršljiv in je povsem primeren za izvršbo
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikova obveznost (dolgovani znesek) je navedena v upnikovem predlogu za izvršbo, zato zadostuje, da se sodišče v sklepu o izvršbi (2. točka izreka) na upnikov predlog le sklicuje (dovoli predlagano izvršbo).
ZPP člen 83, 192, 83, 192. ZOR člen 54, 54/1, 132, 132/2, 210, 210/4, 54, 54/1, 132, 132/2, 210, 210/4. ZGD člen 3, 3/1, 3/4, 3, 3/1, 3/4.
subjektivna sprememba tožbe - poprava tožbe - pravna oseba - vpis v sodni register - izpolnitev pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki pogodbe - vrnitev danega
Tožeča stranka je z oznako pravnih naslednikov prvotno tožene stranke, ki je bila ob vložitvi tožbe že izbrisana iz sodnega registra, svojo tožbo popravila v skladu s 83. čl. ZPP/77. Za subjektivno spremembo tožbe gre le tedaj, ko tožnik do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tako, da toži namesto prvotnega toženca (ki je lahko pravdna stranka) koga drugega (1. odst. 192. čl. ZPP/77). Tožnik je pogodbo sklepal kot zastopnik bodoče pravne osebe. Po določilu 3. čl. ZGD, tisti, ki pred vpisom družbe v register (torej preden pridobi lastnost pravne osebe) nastopa v njenem imenu, odgovarja osebno z vsem svojim premoženjem (3. odst.); če pa družbenik pri takem nastopanju pridobi kakšne pravice, jih mora po vpisu družbe v register prenesti na družbo (4.odst.). Navedeno kaže, da je bil v pogodbeni zavezi tožnik, saj predstavništvo (ne tedaj ne kasneje) ni bilo vpisano v sodni register. Določilo 132. čl. ZOR je v razmerju do 210. čl. ZOR specialnega značaja in ureja učinke razdrte pogodbe. Pogodba je bila veljavno sklenjena in če še velja (ker ni bila razdrta), potem podlaga ni odpadla in določilo 4. odst. 210.čl. ZOR ne prihaja v poštev.
Upoštevaje določbo 1. odst. 14. lena ZST tožeča stranka s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, vloženimže po pranvomočnem koncupostopka, ne bi mogla več doseči nobenega želenega učinka (namreč oprostitve kakšrnekoli njeneže nastale taksne obveznosti za nazaj) - in to celo niti v primeru, da bi bilo njenemu preldogu za taksno oprostitev ugodeno. Zato za taksno oprostitev ob vložitvi predloga ni imela pravnega interesa.
splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - vzročna zveza - novi dokazi v pritožbi
Toženec je trdil, da nastanek škode ni v zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, kar je okoliščina, zaradi katere zavarovanec kljub temu, da je v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola, ne izgubi svojih zavarovalnih pravic (1.tč. 2. odst. 3. čl. Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-93). Resda v dokaz teh svojih zatrjevanih dejstev ni predložil dokazov, vendar pa to stori sedaj v pritožbi s tem, da predlaga izvedenca cestnoprometne stroke in zaslišanje dveh prič o okoliščinah, v katerih je prišlo do prometne nesreče. Predlaganje novih dokazov v pritožbi je po določilu 1. odst. 352. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) dopustno, pritožbeno sodišče pa sodi, da so predlagani dokazi relevantni in kažejo na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (2. odst. 355. čl. ZPP/77).
Terjatev za plačilo stroškov v zvezi s popravilom električnih inštalacij ni terjatev za dobavljeno električno energijo in ne zastara v enoletnem zastaralnem roku.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ker je dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine utemeljil z dejstvi in zatem predlagal dokaze, je bilo treba sklep o izvršbi razveljaviti v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo in odločiti, da se postopek nadaljuje v pravdi.
Ker je bila upnikova terjatev v celoti prerekana, je ni moč šteti za ugotovljeno (arg. a contrario 3. odst. 142. čl. ZPPSL), napotitev na postopek pred sodiščem oz. drugim organom pa je nujna posledica takšne procesne situacije (144. čl. ZPPSL).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Postopek izterjave je ustavljen zaradi umika predloga za izvršbo, v katerem je upnik priznal, da je dolžnik obveznost (delno) izpolnil. Izpodbijani sklep o izvršbi v ugovarjanem delu tako ni več pravni naslov, ki bi lahko služil urejanju razmerja med upnikom in dolžnikom.
Sodišče v posestnem sporu daje varstvo glede na zadnje stanje posesti (1. odst. 78. člena ZTLR), ki jo je, kot to zaenkrat izhaja iz izpovedbe samega toženca, tožnik vendarle imel. Izvrševanje dostopov po tej poti je namreč toženec po lastnih navedbah dopuščal. Ob nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da naj bi "tožnik najbrž res uporabljal občasno ta prehod, vendar le takrat, kadar ga toženec in njegova žena nista opazila", pa je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo. Takšna ugotovitev bi namreč pomenila, da je tožnik pravico stvarne služnosti izvrševal v obsegu in na način, ki bi dovoljeval posestno varstvo, ki se uveljavlja v tem posestnem sporu. Posest pravice stvarne služnosti se namreč pridobi z dejanskim izvajanjem upravičenj, ki tvorijo vsebino omenjene pravice, in ni odvisna od volje lastnika služeče stvari (oziroma tožene stranke).
Sodišče druge stopnje se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bilo zdravljenje tožnika končano v letu 1989 in da je bilo takrat tudi že dokončno tožnikovo stanje glede stopnje invalidnosti.
Glede na takšno ugotovitev sodišča prve stopnje pa je le to tudi pravilno uporabilo materialno pravo (380. člen ZOR), ko je zaključilo, da je tožnikova terjatev iz zavarovalne pogodbe zastarana, saj je tožnik vložil tožbo šele 30.12.1993.
ZOR člen 600, 614/1, 615/1, 616/2, 623, 623/2, 600, 614/1, 615/1, 616/2, 623, 623/2.
pogodba o delu - določitev plačila - grajanje napak
Kadar tožnik kot prevzemnik posla terja plačilo za delo, je treba ugotoviti ali je bilo plačilo (in kolikšno) določeno s pogodbo (1 odst. 623 ZOR) ali pa je bila pogodba sklenjena za primerno plačilo (2. odst. 623 ZOR). Tudi če naročnik v enem letu od pravočasnega grajanja napak ni uveljavljal sodnega varstva, pa lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper zahtevek prevzemnika posla za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila (2. odst. 616 ZOR).
Če tožeča stranka ne navede dejstev in ne predlaga dokazov, na katere opira svoj zahtevek in s katerimi izpodbija navedbe in dokaze toženca, se tožbeni zahtevek zavrne.
V pritožbenem postopku pritožbeno sodišče ne more upoštevati ugovorov, ki se tičejo dejanskega stanja ampak le preizkuša ali je bila izdana v skladu z določbami 332. čl. ZPP.