Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS) člen 15, 15.
plačilo RTV naročnine
Pogoj za plačilo RTV naročnine je, da ima oseba dejansko RTV sprejemnik. To pa pomeni, da je tožeča stranka takšno dejstvo dolžna dokazati, saj v nasprotnem primeru ne more zahtevati plačevanja RTV nročnine.
Oporočni dediči so enotni sosporniki, saj je spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike in se zato štejejo za enotno pravdno stranko (201. čl. ZPP). Torej ne glede na priznavanje oziroma nenasprotovanje drugega toženca ni bilo mogoče zoper njega izdati drugačne (ugodilne) sodbe, saj je tožbenemu zahtevku nasprotovala prva toženka in je torej treba v pravdi upopštevati to njeno dejanje kot aktivno in koristno, učinkujoče za vse enotne sospornike. Da je oporoka veljavna, mora biti med drugim napravljena v obliki, kakor jo določa zakon (62. čl. ZD). Fotokopija oporoke ne more biti sama po sebi veljavna oporoka (prim. čl. 63 in naslednji ZD), lahko pa je dokaz o obstoju in vsebini vsebini oporoke. Sodišče prve stopnje je zato spor pravilno presojalo na podlagi 77. čl. ZD. Dokazno breme po citiranem določilu leži na strani tožnika kot prizadetega, dokazati pa bi moral ne le, da je oporoka obstajala, da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon in njeno vsebino temveč tudi, da je bila oporoka uničena, izgubljena, skrita ali založena po naključju ali z dejanjem tretjega po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti.
Če tožeča stranka ne navede dejstev in ne predlaga dokazov, na katere opira svoj zahtevek in s katerimi izpodbija navedbe in dokaze toženca, se tožbeni zahtevek zavrne.
ZOR člen 444, 444/1, 444, 444/1. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
terjatev
Pri odstopu terjatve namesto izpolnitve preide terjatev v premoženje prevzemnika že s samo sklenitvijo pogodbe in se zato praviloma s tem tudi zmanjša bodoča stečajna masa odstopnika. Vendar pa je drugače v primeru sočasne izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika oziroma njene izpolnitve vnaprej.
Sodišče druge stopnje ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka, ki je v najemni pogodbi označena kot najemodajalec, tudi lastnik spornega stanovanja. Tako je nedvomno aktivno legitimirana, da vloži tožbo na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja.
Pri mesečni pokojnini, ki v povprečju presega 100.000,00 SIT, stranka lahko plača sodno takso v znesku 18.000,00 SIT, ne da bi bila s tem bistveno zmanjšana sredstva za njeno preživljanje in preživljanje še ene osebe; še posebej, ker gre za enkratno obveznost.
Po čl. 169/2 ZPP/99 je treba predlogu za opustitev plačila sodnih taks predložiti v tem členu navedena dokazila in ker predlaateljica tudi kljub pozivu sodišča le-teh ni predložila v naknadnem roku (niti jih ne prilaga v pritožbi, v kateri se sklicuje na časovno neustreznost naknadnega roka, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za opustitev.
Strah, ki ga tožnik doživlja zaradi vožnje z avtomobilom, ki ga tožena stranka po njegovem prepričanju ni ustrezno popravila in mu tudi ni dala garancije za njegovo brezskrbno delovanje, ni pravno priznana škoda.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ker je dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine utemeljil z dejstvi in zatem predlagal dokaze, je bilo treba sklep o izvršbi razveljaviti v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo in odločiti, da se postopek nadaljuje v pravdi.
Predlog za izvršbo glede stroškov postopka bi bil lahko združen že s predlogom za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Upnica ni imela nobenega posebnega razloga zaradi katerega bi bilo pravilno predlagati izvršbi ločeno, s takšnim ravnanjem pa je povzročila le nastanek dvojnih stroškov, ki jih zato ni mogoče šteti za potrebne stroške v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.
Za prisilno izvršitev začasnih odredb izdanih v pravdnem postopku se smiselno uporabljajo pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ker ne gre za izvršitev sklepa, s katerim je tožencu po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, tridesetdnevni rok za izvršitev začasne odredbe ne pride v poštev.
Tožeča stranka bi bila dolžna povrniti toženi stroške v nižjem znesku, kot jih je priznalo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. To pa pomeni, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper prvostopno odločitev o stroških.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - zapisnik
Zapisnik, ki ga je upnik priložil predlogu za izvršbo, ni verodostojna listina. Poleg tega je iz vsebine zapisnika razvidno tudi, da zapadlost terjatve ni določena, saj naj bi rok in način plačila zneska 3,540.561,00 SIT upnik in dolžnik določila s posebnim dogovorom oz. sporazumom. Upnikov predlog bo sodišče v nadaljevanju obravnavalo kot tožbo v pravdnem postopku, v katerem bo moral v skladu z pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu poleg obstoja, dokazati tudi zapadlost terjatve.
Pojem življenja v skupnem gospodinjstvu je širši od pojma zakonske skupnosti, kot je opredeljena v 6. odst. 126. čl. KZ, zato za zaključek, ali je storilec živel z oškodovanko v skupnem gospodinjstvu, ni potrebno ugotavljati, ali je šlo za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, pač pa le, ali glede na objektivne (ekonomska skupnost, skupno bivanje, delitev stroškov) in subjektivne (namen obeh živeti v skupnem gospodinjstvu) okoliščine mogoče sklepati, da je šlo za skupno gospodinjstvo.
Tretjetožena stranka je samostojna pravna oseba, ki razen istega družbenika s prvotoženo stranko nima nič skupnega. Tudi, če bi se izkazalo, da je drugotožena stranka prvotoženo zlorabila v korist tretjetožene stranke (primerjaj 3. alineo 1. odstavka 6. člena ZGD), zahtevka zoper tretjetoženo stranko na podlagi 6. člena ZGD tožeča stranka ne more uveljavljati. Tega lahko uveljavlja le zoper družbenika ali tihega družbenika prvotožene stranke, takega statusa tretjetožene stranke pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
Ugotovitvena tožba se lahko vloži zaradi ugotovitve obstoja nekega pravnega razmerja ali pravice, ki obstaja, ne pa zaradi ugotovitve o tem, da je neka pravica ali pravno razmerje obstajalo v preteklosti, zlasti še, kadar je dajatveni zahtevek iz takega razmerja že zapadel in ga tožnik že uveljavlja s tožbo.