začasna odredba - pogoji in kriteriji - motenje posesti
Razlogi sklepa prve stopnje so razumljivi, jasni in popolni, saj podrobno analizirajo neobstoj drugega za začasno odredbo potrebnega pogoja - pogoja iz 2. odst. 272. čl. ZIZ (ki je vsebinsko identičen pogojem iz določila 427. čl. ZPP, ki velja za izdajo začasnih odredb med postopkom v pravdah zaradi motenja posesti).
Tožnica, ki je že leto dni pred zatrjevanim motilnim dejanjem opustila dotedanji način izvrševanja soposesti na stanovanju (v stanovanje je prihajala le na obisk otrokoma, ni imela ključev vhodnih vrat), je soposest stanovanja izgubila.
Tretjetožena stranka je samostojna pravna oseba, ki razen istega družbenika s prvotoženo stranko nima nič skupnega. Tudi, če bi se izkazalo, da je drugotožena stranka prvotoženo zlorabila v korist tretjetožene stranke (primerjaj 3. alineo 1. odstavka 6. člena ZGD), zahtevka zoper tretjetoženo stranko na podlagi 6. člena ZGD tožeča stranka ne more uveljavljati. Tega lahko uveljavlja le zoper družbenika ali tihega družbenika prvotožene stranke, takega statusa tretjetožene stranke pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS) člen 15, 15.
plačilo RTV naročnine
Pogoj za plačilo RTV naročnine je, da ima oseba dejansko RTV sprejemnik. To pa pomeni, da je tožeča stranka takšno dejstvo dolžna dokazati, saj v nasprotnem primeru ne more zahtevati plačevanja RTV nročnine.
Oporočni dediči so enotni sosporniki, saj je spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike in se zato štejejo za enotno pravdno stranko (201. čl. ZPP). Torej ne glede na priznavanje oziroma nenasprotovanje drugega toženca ni bilo mogoče zoper njega izdati drugačne (ugodilne) sodbe, saj je tožbenemu zahtevku nasprotovala prva toženka in je torej treba v pravdi upopštevati to njeno dejanje kot aktivno in koristno, učinkujoče za vse enotne sospornike. Da je oporoka veljavna, mora biti med drugim napravljena v obliki, kakor jo določa zakon (62. čl. ZD). Fotokopija oporoke ne more biti sama po sebi veljavna oporoka (prim. čl. 63 in naslednji ZD), lahko pa je dokaz o obstoju in vsebini vsebini oporoke. Sodišče prve stopnje je zato spor pravilno presojalo na podlagi 77. čl. ZD. Dokazno breme po citiranem določilu leži na strani tožnika kot prizadetega, dokazati pa bi moral ne le, da je oporoka obstajala, da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon in njeno vsebino temveč tudi, da je bila oporoka uničena, izgubljena, skrita ali založena po naključju ali z dejanjem tretjega po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti.
Strah, ki ga tožnik doživlja zaradi vožnje z avtomobilom, ki ga tožena stranka po njegovem prepričanju ni ustrezno popravila in mu tudi ni dala garancije za njegovo brezskrbno delovanje, ni pravno priznana škoda.
ZPP člen 180, 180/4, 188, 188/3, 180, 180/4, 188, 188/3.
ustavitev postopka
Če tožeča stranka ne plača predpisane takse za tožbo po opominu in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje da je tožbo umaknila ter sodišče izda sklep o ustavitvi postopka.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Ker je bila upnikova terjatev v celoti prerekana, je ni moč šteti za ugotovljeno (arg. a contrario 3. odst. 142. čl. ZPPSL), napotitev na postopek pred sodiščem oz. drugim organom pa je nujna posledica takšne procesne situacije (144. čl. ZPPSL).
Odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Cerknica člen 27.
dokazna ocena - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo - odjem vode - plačilo komunalne storitve
Ker tožeča stranka trdi, da voda ni bila plačana, tožena pa dokazuje, da je drugi uporabnik po vodomeru plačal vso vodo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZIP člen 251c, 251c. ZIZ člen 23, 53, 55/1, 55/1-2, 23, 53, 55/1, 55/1-2.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - verodostojna listina
Ker izvršilni naslov za izvršbo predstavlja zapisnik o sporazumu strank, s katerim sta se pogodbeni stranki (sedaj stranki izvršilnega postopka) dogovorili o obstoju terjatve (glavnici z obrestmi) in času njene dospelosti in v katerem sta stranki soglašali, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika zavaruje upnikova denarna terjatev, dolžnika neutemeljeno uveljavljata ugovorni razlog iz 2. tč. 53. čl. ZIZ v zvezi s 23. čl. ZIZ in tudi neutemeljeno predlagata obravnavo obstoja njune terjatve v pravdnem postopku (očitno po 2. odst. 62. čl. ZIZ).
Tožeča stranka bi bila dolžna povrniti toženi stroške v nižjem znesku, kot jih je priznalo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. To pa pomeni, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper prvostopno odločitev o stroških.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ker je dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine utemeljil z dejstvi in zatem predlagal dokaze, je bilo treba sklep o izvršbi razveljaviti v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo in odločiti, da se postopek nadaljuje v pravdi.
V pritožbenem postopku pritožbeno sodišče ne more upoštevati ugovorov, ki se tičejo dejanskega stanja ampak le preizkuša ali je bila izdana v skladu z določbami 332. čl. ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - delno plačilo
Dolžnik v ugovoru trdi, da je poravnal vse svoje obveznosti, vendar pa v zvezi z zatrjevanim sodišču predloži le dokaz o plačilu 88.200,00 SIT, ki jih je na račun upnika vplačal dne 25.10.1999. Glede preostanka izterjevanega zneska pa dolžnik sodišču ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta del svoje obveznosti poravnal.
Zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen le glede glavnice v znesku 88.200,00 SIT in zakonitih zamudnih obresti od navedenega zneska za čas po izvršenem plačilu.