Ugotovitvena tožba se lahko vloži zaradi ugotovitve obstoja nekega pravnega razmerja ali pravice, ki obstaja, ne pa zaradi ugotovitve o tem, da je neka pravica ali pravno razmerje obstajalo v preteklosti, zlasti še, kadar je dajatveni zahtevek iz takega razmerja že zapadel in ga tožnik že uveljavlja s tožbo.
Sodišče je priznalo tožeči stranki izvedenino v celoti, čeprav je bila v pravdi sporna le višina odškodnine, tožeča stranka pa je z zahtevkom le delno uspela, saj je bil strošek za pravdo potreben ne glede na odstotek uspeha.
nepremoženjska škoda - poškodba - sodelovanje v pretepu
Toženec odgovarja tožniku za poškodbe, ki mu jih je prizadejal z nožem, ko je nekontrolirano mahal z nožem naokoli in poškodoval nič slutečega tožnika. Višina nepremoženjske škode.
Ker tožena stranka kljub temu, da se je pogajala s tožečo stranko, ni z njo sklenila najemne pogodbe za zemljišče, na katerem naj bi opravljala obrt avtoodpada, ki ga je odkupila v upanju na sklenitev te najemne pogodbe, za 15.000 DEM od prodajalcev, za katere trdi, da nista solventna, tožena stranka ni dolžna plačati tožeči stranki tega zneska kot škodo, ki naj bi jo povzročila tožeči stranki zaradi opustitve sklenitve najemne pogodbe.
Mandatar odgovarja mandantu za škodo, če ga ni z ustrezno skrbnostjo opozoril na tveganost posla, kolikor mandat s takšnim tveganjem ni že sam računal.
Če pritožnik v pritožbi izrecno navaja zoper kateri sklep se pritožuje, te pritožbe ni mogoče šteti kot pritožbo zoper sklep o izvršbi po preteku roka. Če je taka pritožba poleg vsega še prepozna, jo je treba zavreči.
Po uradni dolžnosti ustavi izvršilno sodišče izvršbo tudi, če je po dovolitvi izvršbe prišlo do spremembe v samem izvršilnem naslovu, bodisi, da je bil ta razveljavljen ali izrečen za neutemeljenega oziroma, če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
odmera kazni - olajševalne okoliščine - velika tatvina
Priznanje obtoženca na glavni obravnavi, ko mu je bilo kaznivo dejanje nedvomno dokazano z ostalimi dokazi, ne more imeti kakšne posebne teže in zato tudi ne predstavlja takšne olajševalne okoliščine, ki bi opravičevala znižanje izrečene kazni, kot to meni obtoženec v svoji pritožbi.
Obveznost plačila temelji na še veljavnem Odloku skupščine občine Kranj o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je bil sprejet na podlagi pooblastila takrat veljavnega Zakona o ravnanju z odpadki (41. čl.
sedaj veljavnega Zakona o komunalnih dejavnostih - Ur.l. SRS 8/82).
Če sodišče na podlagi dokazov, ki so bili izvedeni, ne more zanesljivo ugotoviti odočilnih dejstev, sklepa o njih na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
sodba - pravilno vabljenje - opozorilo na posledice
Izdaja sodbe zaradi izostanka je dopustna le, če so izpolnjeni pogoji iz 332. čl. ZPP/77, med drugim torej, če je toženec na narok pravilno povabljen. Pravilno vabljenje pa pomeni, da so stranke pravočasno povabljene na narok in da so v vabilu posebej opozorjene na zakonite posledice izostanka z naroka (3. odst. 114. čl. ZPP/77).
ZOR člen 294, 294/2, 294, 294/2. ZGO člen 21, 22, 21, 22. ZIZ člen 21, 21/1, 21, 21/1.
izpolnitev obveznosti - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - sodni penali
Neutemeljene so pritožbene navedbe dolžnika, da je svojo obveznost že izpolnil in da je upniku že izročil projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Predložene listine, ki naj bi dokazovale zatrjevano dejstvo o delni izpolnitvi obveznosti po izvršilnem naslovu, namreč ne predstavljajo niti projekta izvedenih del. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe dolžnika, da je izvršilni naslov neizvršljiv v tistem delu, kjer dolžniku nalaga izročitev uporabnega dovoljenja. Za izvršitev tega dela izvršilnega naslova so vsekakor potrebna določena aktivna dejanja dolžnika, zaradi česar izvršilni naslov v tem delu ni neizvršljiv in je povsem primeren za izvršbo
V psihiatričnem izvedenskem mnenju ugotovljene osebne lastnosti obdolženke, dejstvo, da je kaznivo dejanje storila v stanju bistvene zmanjšane prištevnosti, da škoda ni nastala in da doslej še ni bila kaznovana, nudijo po oceni sodišča druge stopnje trdno osnovo za zaključek, da gre za dejanje majhnega pomena, zaradi česar je pritožbeno sodišče ob delni ugoditvi pritožbe državne tožilke izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženko iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP v zvezi s čl. 14 KZ oprostilo obtožbe, da je poskusila storiti kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po čl. 302/III, II in I KZ s čl. 16/II in 22/I KZ.
Dolžnost vzdrževanja ceste ne obsega le obveznosti morebitnega popravila ceste ampak tudi obveznost zagotoviti varen promet. Tožena stranka mora računati z možnostjo večjih padavin in obstojoče propustnostjo ponikalnice.
Sklep o domiku, izdan po določbi 4. odst. 198. čl. ZIZ, je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi. Z domikom se dražba konča. Takrat dolžniku poteče pravica, da uveljavlja ugovor po izteku roka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - delno plačilo
Dolžnik v ugovoru trdi, da je poravnal vse svoje obveznosti, vendar pa v zvezi z zatrjevanim sodišču predloži le dokaz o plačilu 88.200,00 SIT, ki jih je na račun upnika vplačal dne 25.10.1999. Glede preostanka izterjevanega zneska pa dolžnik sodišču ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta del svoje obveznosti poravnal.
Zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen le glede glavnice v znesku 88.200,00 SIT in zakonitih zamudnih obresti od navedenega zneska za čas po izvršenem plačilu.
separatni stroški - zloraba pravice - denarna kazen - odgovor na tožbo
Zloraba pravic pomeni takšno izvrševanje pravic, ki drugemu škoduje, ne da bi upravičenec imel kakšno korist od izvršitve pravice oz. takšno uporabo procesnih pravic, ki nima nič skupnega z objektivnim ciljem civilne pravde. Vložitev odgovora na tožbo šele na prvem naroku za glavno obravnavo (v primerih, ki jih ureja prvi odstavek 499. člena ZPP), torej z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP skladno ravnanje, samo po sebi še ne pomeni ravnanja s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in dobrimi običaji, torej zlorabe pravice. V isti situaciji pa lahko takšno ravnanje, zaradi preložitve naroka za glavno obravnavo, pomeni krivdno ravnanje v smislu določbe drugega odstavka 156. člena ZPP in je utemeljena naložitev plačila separatnih stroškov.