Če sodišče druge stopnje razveljavi zemljiškoknjižni sklep o vknjižbi, potem zemljiškoknjižni referent ne izda novega sklepa o vzpostavitvi v prejšnje zemljiškoknjižno stanje ampak postopa po 33. členu Pravilnika o vodenju zemljiške knjige.
Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev terjatve, ki pa jih upnik lahko (uspešno) uveljavlja le zoper osebo s katero je v dolžniško-upniškem razmerju, čemur pa dolžnik (smiselno) tudi ugovarja, zato je tak ugovor potrebno šteti za obrazložen.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali razliko med zneskom uveljavljane terjatve 31.032.220,90 SIT na dan 31.05.1998 in zneskom terjatve, za katero je sodišče dovolilo izvršbo - glavnico 25.000.000,00 SIT z obrestmi po kreditni pogodbi z dne 19.10.1995, predstavljajo pravilno obračunane obresti (revalorizacijske, pogodbene in zamudne) do katerih je upnik upravičen na podlagi izvršilnega naslova.
Dolžnik s tem navaja dejstvo, s katerim ni uspel v pravdnem postopku iz katerega izvira izvršilni naslov, tj. v postopku v katerem mu je bila v plačilo naložena v predmetni izvršbi uveljavljana terjatev, ter dejstvo, ki izhaja iz obdobja (10.4.1996) pred nastopom izvršljivosti izvršilnega naslova, dolžnik pa ni zatrjeval, da tega dejstva ni mogel navajati v zgoraj navedenem pravdnem postopku, zato sta takšni ugovorni navedbi neutemeljeni.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlog
Zunajzakonsko razmerje med obdolžencem in delavko sodišča, ki naj bi mu sodilo, je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Dolžnik zatrjuje, da je račun, za katerega je prevzel material, delno plačal, vendar ni predložil nobenega dokaza o tem; ne predloži oz. ne predlaga pa tudi (sicer) posrednega dokaza, tj. zaslišanja strank glede navedbe o ustni zavrnitvi višine računa.
Zavarovanje s predhodno odredbo je mogoče doseči za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Za zapadle zneske pa ima upnik boljše pravno varstvo - izvršbo.
Za razliko od prevzema k dolgu, ki se opravi s soglasjem prvotnega dolžnika in upnika, se pri pristopu k dolgu le tretji zaveže upniku, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika. Pristopnik k dolgu ima pravni položaj sodolžnika in ne poroka.
Kadar stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in le takrat, kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki. Če pa ne gre za tak primer, pa pride v poštev, da sodišče odloča ob upoštevanju vseh okoliščin primera in naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.
Pri zahtevku po 133. čl. ZZZDR niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. čl. ZPP. Tožnica v tožbi ni navedla tistih dejstev na podlagi katerih bi sodišče lahko odločalo o tem zahtevku. Enako pa velja tudi za preživninski zahtevek po 129. čl. ZZZDR.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - sodišče
Razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu sledi postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ), ki poteka pred sodiščem prve stopnje.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
V sklepu o pridržanju mora sodišče ugotoviti oba razloga za pridržanje, in sicer: obstoj duševne bolezni in enega od razlogov, zaradi katerih se lahko omeji svoboda gibanja pridržane osebe. V postopku mora sodišče pridržano osebo zaslišati, če je to mogoče. Če zaslišanje ni mogoče, mora v odločitvi sodišče pojasniti razloge zakaj zaslišanje ni mogoče.
Če sodišče prve stopnje zavrže tožbo izven glavne obravnave, ker šteje, da tožba ni popolna oz. ne obsega določenega oz. določljivega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, sodišče druge stopnje ob razveljavitvi sklepa ne more vrniti zadeve pred spremenjeni senat sodišča prve stopnje, ker glavna obravnava sploh še ni bila opravljena.
doplačilo predujma za izvršilne stroške - opravljanje izvršbe po izvršiteljih
Ker (bodočih) izvršilnih dejanj od dne 14.04.2000 (2. člen odredbe o začetku opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja po izvršiteljih (Ur. list RS, št. 32/2000)) ne bodo več opravljali izvršitelji, zaposleni na sodiščih, velja glede stroškov, do katerih so upravičeni izvršitelji (ki so izvršilni stroški - 292. člen ZIZ), drugačna (nova) ureditev po četrtem delu ZIZ.
ZPP (1977) člen 274, 274. ZDR člen 105, 105. ZDSS člen 4, 4-1, 4, 4-1. ZID člen 15, 15b, 15, 15b.
procesna predpostavka - razumni rok
Inšpektor za delo z ureditveno odločbo ne more vzpostaviti delovnega razmerja; taka odločba ni temelj za priznanje delavčevih pravic kot je nadomestilo plače za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. To je le pravnomočna sodna odločba, s katero sodišče razveljavi nezakonito odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja.
ZPP (1977) člen 362, 362/2, 373, 373/4, 362, 362/2, 373, 373/4. ZOR člen 28, 28/4, 28, 28/4.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - prava volja - napake volje - neprištevnost
Če je dejansko stanje glede delavkine prištevnosti v času podpisa sporazuma o prenehanju delovnega razmerja nerazčiščeno, je potrebno dokazni postopek dopolniti s postavitvijo izvedenca ter ugotoviti, kakšno je bilo ravnanje vodilnih oseb tožene stranke z delavko v času pred podpisom sporazuma ter kako je to vplivalo na delavkino pravo voljo.
ZPP člen 165, 165/3, 318, 338, 338/1, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7, 350, 350/2. ZDR člen 36a, 36f. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67/3.
Če je tožnik zahteval odpravnino po 36.a členu z upoštevanjem njegove bruto plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, po Kolektivni pogodbi za dejavnosti kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektro industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 37/96) pa mu pripada neto plača, niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, če v tožbi ni podatkov o njegovi neto plači