Ugovor tožene stranke, da ni zavezana za plačilo dolga po pogodbi, ker je kot zastopnik lastnikov poslovnih prostorov, katerih upravnik je, sklenila pogodbo sicer v svojem imenu, ampak na račun zastopanih, bi bilo mogoče upoštevati le v primeru, če bi tožena dokazala, da je tožečo stranko ob sklepanju pogodbe o tem obvestila oziroma, da je tožeča za to dejstvo vedela ali bi po okoliščinah primera lahko sklepala, da nastopa tožena kot zastopnik (3. odst. 85. čl. ZOR).
ZSReg člen 29, 29-1, 29-2, 30, 30/1, 30, 30/1, 29, 29-1, 29-2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 36, 36-2, 36, 36-2.
vpis spremembe zastopnika v sodni register
Za vložitev predloga za vpis spremembe zastopnika je pooblaščen novi zastopnik, čeprav v sodni register še ni vpisan kot zastopnik subjekta vpisa, saj se ta vpis s predlogom šele zahteva, ne pa stara zastopnica, kateri je pooblastilo za zastopanje družbe prenehalo že s tem, ko je pristojni organ družbe sprejel sklep o njeni razrešitvi s funkcije.
Po 2. odst. 90. člena ZDR se pogojno odložena izvršitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja lahko prekliče, če delavec v preizkusni dobi stori novo hujšo kršitev delovne obveznosti. Ni potrebno, da bi bila ta kršitev enako huda ali hujša v primerjavi s tisto, zaradi katere je bil izrečen ukrep, mora pa biti opredeljena kot hujša kršitev. Do preklica lahko pride tudi po poteku preizkusne dobe, vendar samo pod pogojem, da je bila nova kršitev storjena med preizkusno dobo.
ZDR člen 89, 90, 89, 90. ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-2, 45/2.
disciplinski postopek - olajševalne okoliščine
Preuranjena je odločitev sodišča prve stopnje, če je le na podlagi ugotovljenih olajševalnih okoliščin sklepalo, da je pri tožniku podana pozitivna prognoza, pri tem pa ni zavzelo nobenega stališča do obteževalnih okoliščin in sicer, da je bil tožnik vodja izmene, da je poznal delo carinske službe, poznal je naravo dela, pa ni pravilo ravnal v zvezi z izpolnjevanjem carinske deklaracije. Sodišče prve stopnje bi moralo zavzeti tudi stališče do objektvnih okoliščin (čas, kraj, način storitve, vrsta in vrednost blaga, ki bi lahko prestopila carinsko črto), ki so odločilnega pomena za zakonito izdajo sodne odločbe, zato je sprejeta odločitev najmanj preuranjena.
ZDR člen 60, 100, 100/1, 100/1-5, 60, 100, 100/1, 100/1-5.
neopravičen izostanek z dela - dopust
Za odobritev dopusta mora delavec pridobiti izrecno soglasje delodajalca. Zgolj obvestilo o nameravanem dopustu, poslano nekaj dni pred nastopom dopusta, ne zadostuje, tudi če se je delavec že pred tem dogovarjal o nameravanem dopustu z direktorjem, ki mu je zagotovil, da verjetno ne bo težav glede odobritve dopusta.
V primeru, da sta podlaga tožbenemu zahtevku sklenjeni pogodbi o poroštvu, pravnega dejanja ni mogoče izpodbijati, ker objektivni pogoj ni izpolnjen, saj gre za izpolnitev poroštvene obveznosti. V kolikor pa predstavljajo temelj izpodbijanih dejanj sklenjene asignacijske pogodbe, je objektivni pogoj podan, hkrati pa tudi domneva subjektivnega pogoja iz 4. odstavka 125. člena ZPPSL, ki določa, da se domneva, da je upnik, v korist katerega je bilo pravno dejanje storjeno, vedel oziroma moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko stanje, v kolikor je prejel izpolnitev svoje terjatve na neobičajen način, kar pa prejem plačila na podlagi asignacijske pogodbe nedvomno predstavlja.
ZSReg člen 23, 23/2, 23, 23/2. ZFPPod člen 30, 30/3, 30/3-1, 34, 34/4, 34/4-1, 34/4-2, 34/4-3, 30, 30/3, 30/3-1, 34, 34/4, 34/4-1, 34/4-2, 34/4-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 36, 36-1, 36, 36-1.
izbris iz sodnega registra - vložitev pritožbe
Pritožbo proti sklepu o izbrisu lahko vloži oseba, ki je (kot direktor gospodarske družbe) vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa, ki je bil zavrnjen.
ZNP člen 33, 33/2, 33, 33/2. ZSReg člen 11, 11/2, 19, 36, 36/1, 19, 36, 36/1, 11, 11/2.
pravni interes za pritožbo
Udeleženec (ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes) ima pravni interes za pritožbo, vendar samo zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče odločilo o zahtevku za vpis v sodni register; tj. le zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče predlog zavrnilo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v svojem ugovoru ne navaja nobenih konkretnih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. Dolžnik ne pojasni, kakšni stroški naj bi mu nastali pred sklenitvijo katere pogodbe, koliko ti stroški znašajo in kakšno zvezo imajo z upnikovo terjatvijo. Prav tako ne pove, v kakšni zvezi s terjatvijo so zatrjevana, a ne izkazana potovanja v Nemčijo in kateri stroški so zaradi tega večji, niti ne postavi konkretnih trditev, kakšno nezadovoljstvo naj bi bilo razvidno iz zapisnika o primopredaji ter kako naj bi to vplivalo na obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Če je tožeča stranka v utemeljitev svojih navedb v tožbi predložila listine v tujem jeziku, niso izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker sodišče na podlagi takšnih listin ni moglo zaključiti, da dejstva, ki jih zatrjuje, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila.
Na podlagi ugotovitev, da na žiro računu izdajatelja akceptnega naloga ob dospelosti ni bilo dovolj sredstev za poplačilo celotnega zneska navedenega v akceptnem nalogu in da je do višine sredstev na žiro računu akceptni nalog že bil realiziran, je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v svojem ugovoru sploh ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. Dolžnik ne pojasni, kaj misli z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče dovoli izvršbo (1. odst. 23. čl. ZIZ) na upnikov predlog, ki mora vsebovati podatke iz 1. odst. 40. čl. ZIZ ter imeti priložene verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ. Pred izdajo sklepa sodišče prve stopnje ne izvaja nobenega dokaznega postopka, zato mora dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi navesti dejstva in predložiti dokaze, s katerimi izpodbija dejanski stan upnikove terjatve.
Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirnopredelovalne industrije člen 44, 44-4. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1990) člen 33.
znižanje plač - kolektivna pogodba
Določba 4. alinee 44. člena panožne Kolektivne pogodbe celulozne, papirne in papirnopredelovalne industrije (Ur. l. RS, št. 27/91), po kateri so osnovni osebni dohodki lahko nižji od izhodiščnih, če znašajo tuji viri več kot 50% vseh virov poslovnih sredstev, je neustavna in nezakonita, ker zgolj delež tujih virov, neodvisno od poslovnih rezultatov, ni razlog za znižanje osnovnih osebnih dohodkov, ker ni v nobeni povezavi z določbo, da je plača odvisna od delavčevega prispevka k ustvarjenemu dohodku, niti z določbami o dopustnem znižanju plač zaradi slabših poslovnih rezultatov oz. finančnih težav delodajalca.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 111, 111/1, 111/4. ZIZ člen 17, 17/2, 23, 17, 17/2, 23.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - verodostojna listina - izvršilni naslov - stroški stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Čeprav je izvršbo mogoče predlagati tudi na podlagi verodostojne listine (23. čl. ZIZ), to še ne pomeni, da je verodostojna listina tudi izvršilni naslov v smislu 4. odst. 111. čl. ZPPSL, zato izvršbe zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti na podlagi verodostojne listine, ne glede na to, ali gre za terjatev, ki ima naravo stroškov stečajnega postopka.
Ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem dolžnik zgolj navaja, da sta se z upnikom dogovorila za drugačen način izpolnitve obveznosti, kot je bilo prvotno dogovorjeno, ne da bi za te svoje navedbe predložil kakršnekoli dokaze, je neobrazložen in kot tak neutemeljen.
Skladno z določbo 3. odstavka 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l RS, št. 14/90, 5/91), je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela pri delodajalcu. Osnova za izračun odpravnine je plača za zadnje tri mesece, ko je delavec dejansko opravljal delo pri delodajalcu, ne pa nadomestilo plače za čas čakanja na delo. Če pa je bil delavec tako med odpovednim rokom, kot tudi pred začetkom teka odpovednega roka na čakanju (kot začasni presežek), je osnova za izračun odpravnine, ki pripada trajno presežnemu delavcu, plača, ki bi jo delavec prejemal v zadnjem tromesečju pred začetkom teka odpovednega roka, če bi delal.
ZPP (1977) člen 154, 154. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja člen 16, 16. ZZav člen 33, 33/2, 36, 37, 33, 33/2, 36, 37.
razpis za ravnatelja osnovne šole
Kadar v razpisnem postopku za ravnatelja osnovne šole izbrani kandidat ne dobi soglasja ustanovitelja, ne more biti imenovan za ravnatelja in mu ne more začeti teči štiriletni mandat. V takšnem primeru je potrebno razpis ponoviti, za čas do imenovanja direktorja pa se imenuje v.d., najdalj za eno leto, zato je bil novi razpis za ravnatelja šole zakonit.
Pravdni stranki sta imeli kaščo v soposesti. Tožnik je tožencu popolnoma onemogočil ustaljeno uporabo kašče, ko pa je zaklenil, vednar se je toženec poslužil dovoljene samopomoči, ko je nato v kaščo vlomil. Zato tožniku v tej pravdi zaradi motenja posesti ne gre nuditi pravnega varstva.
Pred prvim narokom lahko stranka ugovor iz 1. odst. 473. čl. ZPP/77 poda kadarkoli, ne glede na to, ali se je v vlogah morebiti spustila v obravnavanje glavne stvari ali ne. Predhodno vprašanje ne more biti vprašanje o obstoju kakšnih procesnih okoliščin, temveč le vprašanje materialnopravne narave, ki je del dejanske podlage sodne odločbe. Pristojnost sodišča (oziroma nepristojnost zaradi pristojnosti arbitraže) pa je procesno vprašanje, zato vprašanja obstoja ali veljavnosti arbitražne pogodbe ni mogoče reševati kot predhodno vprašanje. Stranka, ki meni, da mora o sporu odločati sodišče, lahko v primeru, ko je dogovorjeno reševanje spora pred arbitražo, vloži tožbo na sodišče šele potem, ko bo sodišče na podlagi njene tožbe v smislu 5. odst. 475. ali 476. čl.
ZPP/77 razveljavilo pogodbo o arbitraži. Dokler arbitražna pogodba ni pravnomočno izrečena za neveljavno, je pristojnost arbitraže za stranke zavezujoča, sodna pot pa ni dopustna.