Pravdni stranki sta imeli kaščo v soposesti. Tožnik je tožencu popolnoma onemogočil ustaljeno uporabo kašče, ko pa je zaklenil, vednar se je toženec poslužil dovoljene samopomoči, ko je nato v kaščo vlomil. Zato tožniku v tej pravdi zaradi motenja posesti ne gre nuditi pravnega varstva.
poprava tožbe - nepopolna vloga - vloga v tujem jeziku - umik tožbe
Tožeča stranka ni ravnala skladno s sklepom sodišča prve stopnje, saj vloge ni vložila v slovenskem jeziku tudi potem ne, ko jo je sodišče k temu še posebej pozvalo. Ker tožeča stranka ni ravnala skladno z zahtevo sodišča in vloge z dne 29.1.1999 ni popravila tako, da bi jo vložila tudi v slovenskem jeziku, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je štelo tožbo za umaknjeno (4. odst. 109. člena ZPP)
ZPP (1977) člen 154, 154. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja člen 16, 16. ZZav člen 33, 33/2, 36, 37, 33, 33/2, 36, 37.
razpis za ravnatelja osnovne šole
Kadar v razpisnem postopku za ravnatelja osnovne šole izbrani kandidat ne dobi soglasja ustanovitelja, ne more biti imenovan za ravnatelja in mu ne more začeti teči štiriletni mandat. V takšnem primeru je potrebno razpis ponoviti, za čas do imenovanja direktorja pa se imenuje v.d., najdalj za eno leto, zato je bil novi razpis za ravnatelja šole zakonit.
Po 2. odst. 90. člena ZDR se pogojno odložena izvršitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja lahko prekliče, če delavec v preizkusni dobi stori novo hujšo kršitev delovne obveznosti. Ni potrebno, da bi bila ta kršitev enako huda ali hujša v primerjavi s tisto, zaradi katere je bil izrečen ukrep, mora pa biti opredeljena kot hujša kršitev. Do preklica lahko pride tudi po poteku preizkusne dobe, vendar samo pod pogojem, da je bila nova kršitev storjena med preizkusno dobo.
ZDR člen 89, 90, 89, 90. ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-2, 45/2.
disciplinski postopek - olajševalne okoliščine
Preuranjena je odločitev sodišča prve stopnje, če je le na podlagi ugotovljenih olajševalnih okoliščin sklepalo, da je pri tožniku podana pozitivna prognoza, pri tem pa ni zavzelo nobenega stališča do obteževalnih okoliščin in sicer, da je bil tožnik vodja izmene, da je poznal delo carinske službe, poznal je naravo dela, pa ni pravilo ravnal v zvezi z izpolnjevanjem carinske deklaracije. Sodišče prve stopnje bi moralo zavzeti tudi stališče do objektvnih okoliščin (čas, kraj, način storitve, vrsta in vrednost blaga, ki bi lahko prestopila carinsko črto), ki so odločilnega pomena za zakonito izdajo sodne odločbe, zato je sprejeta odločitev najmanj preuranjena.
Ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem dolžnik zgolj navaja, da sta se z upnikom dogovorila za drugačen način izpolnitve obveznosti, kot je bilo prvotno dogovorjeno, ne da bi za te svoje navedbe predložil kakršnekoli dokaze, je neobrazložen in kot tak neutemeljen.
Če je tožeča stranka v utemeljitev svojih navedb v tožbi predložila listine v tujem jeziku, niso izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker sodišče na podlagi takšnih listin ni moglo zaključiti, da dejstva, ki jih zatrjuje, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila.
Pred prvim narokom lahko stranka ugovor iz 1. odst. 473. čl. ZPP/77 poda kadarkoli, ne glede na to, ali se je v vlogah morebiti spustila v obravnavanje glavne stvari ali ne. Predhodno vprašanje ne more biti vprašanje o obstoju kakšnih procesnih okoliščin, temveč le vprašanje materialnopravne narave, ki je del dejanske podlage sodne odločbe. Pristojnost sodišča (oziroma nepristojnost zaradi pristojnosti arbitraže) pa je procesno vprašanje, zato vprašanja obstoja ali veljavnosti arbitražne pogodbe ni mogoče reševati kot predhodno vprašanje. Stranka, ki meni, da mora o sporu odločati sodišče, lahko v primeru, ko je dogovorjeno reševanje spora pred arbitražo, vloži tožbo na sodišče šele potem, ko bo sodišče na podlagi njene tožbe v smislu 5. odst. 475. ali 476. čl.
ZPP/77 razveljavilo pogodbo o arbitraži. Dokler arbitražna pogodba ni pravnomočno izrečena za neveljavno, je pristojnost arbitraže za stranke zavezujoča, sodna pot pa ni dopustna.
V primeru, da sta podlaga tožbenemu zahtevku sklenjeni pogodbi o poroštvu, pravnega dejanja ni mogoče izpodbijati, ker objektivni pogoj ni izpolnjen, saj gre za izpolnitev poroštvene obveznosti. V kolikor pa predstavljajo temelj izpodbijanih dejanj sklenjene asignacijske pogodbe, je objektivni pogoj podan, hkrati pa tudi domneva subjektivnega pogoja iz 4. odstavka 125. člena ZPPSL, ki določa, da se domneva, da je upnik, v korist katerega je bilo pravno dejanje storjeno, vedel oziroma moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko stanje, v kolikor je prejel izpolnitev svoje terjatve na neobičajen način, kar pa prejem plačila na podlagi asignacijske pogodbe nedvomno predstavlja.
ZSReg člen 23, 23/2, 23, 23/2. ZFPPod člen 30, 30/3, 30/3-1, 34, 34/4, 34/4-1, 34/4-2, 34/4-3, 30, 30/3, 30/3-1, 34, 34/4, 34/4-1, 34/4-2, 34/4-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 36, 36-1, 36, 36-1.
izbris iz sodnega registra - vložitev pritožbe
Pritožbo proti sklepu o izbrisu lahko vloži oseba, ki je (kot direktor gospodarske družbe) vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa, ki je bil zavrnjen.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obstoj terjatve
S trditvami s kateri dolžnik napada obstoj terjatve, ne more biti uspešen, ker bi take trditve moral uveljavljati v postopku do izdaje izvršilnega naslova.
ZNP člen 33, 33/2, 33, 33/2. ZSReg člen 11, 11/2, 19, 36, 36/1, 19, 36, 36/1, 11, 11/2.
pravni interes za pritožbo
Udeleženec (ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes) ima pravni interes za pritožbo, vendar samo zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče odločilo o zahtevku za vpis v sodni register; tj. le zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče predlog zavrnilo.
Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7. ZDR člen 125, 125-3.
disciplinski postopek - disciplinska obravnava - udeležba delavca - zdravniško opravičilo - pravica do obrambe
Če je bil toženec - zasebni delodajalec obveščen o tožničini zdravstveni nesposobnosti, da se udeleži disciplinske obravnave, pa je odločitev o prenehanju delovnega razmerja izdal v njeni odsotnosti, pri čemer je tudi ni pozval, da po izdaji zahteve za uvedbo postopka primerno odgovori na očitano kršitev, je kršil njeno pravico do obrambe.
ZSReg člen 29, 29-1, 29-2, 30, 30/1, 30, 30/1, 29, 29-1, 29-2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 36, 36-2, 36, 36-2.
vpis spremembe zastopnika v sodni register
Za vložitev predloga za vpis spremembe zastopnika je pooblaščen novi zastopnik, čeprav v sodni register še ni vpisan kot zastopnik subjekta vpisa, saj se ta vpis s predlogom šele zahteva, ne pa stara zastopnica, kateri je pooblastilo za zastopanje družbe prenehalo že s tem, ko je pristojni organ družbe sprejel sklep o njeni razrešitvi s funkcije.
izvršba na premičnine - prodaja stvari - poplačilo upnika - ustavitev izvršbe - sklep o ustavitvi izvršbe
Ustavitev izvršbe na premičnine s sklepom v smislu 1. odst. 95. čl. ZIZ bo v obravnavanem primeru mogoča šele po pravnomočnosti sklepa o poplačilu in pod pogojem, da upnik v postopku ni bil v celoti poplačan. V primeru, če je bil upnik že v celoti poplačan, po ZIZ ni predvidena izdaja posebnega sklepa o ustavitvi izvršbe (čeprav tak sklep ni protipraven in je za stranke celo koristen), predvsem pa v takem primeru ni mogoče izdati sklepa o ustavitvi iz razlogov po 1. odst. 95. čl. ZIZ, saj se izvršba ne ustavlja zato, ker ne bi bile prodane vse stvari, temveč zato, ker je upnik v celoti poplačan in je torej namen izvršilnega postopka dosežen.
Skladno z določbo 3. odstavka 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l RS, št. 14/90, 5/91), je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela pri delodajalcu. Osnova za izračun odpravnine je plača za zadnje tri mesece, ko je delavec dejansko opravljal delo pri delodajalcu, ne pa nadomestilo plače za čas čakanja na delo. Če pa je bil delavec tako med odpovednim rokom, kot tudi pred začetkom teka odpovednega roka na čakanju (kot začasni presežek), je osnova za izračun odpravnine, ki pripada trajno presežnemu delavcu, plača, ki bi jo delavec prejemal v zadnjem tromesečju pred začetkom teka odpovednega roka, če bi delal.
Na podlagi ugotovitev, da na žiro računu izdajatelja akceptnega naloga ob dospelosti ni bilo dovolj sredstev za poplačilo celotnega zneska navedenega v akceptnem nalogu in da je do višine sredstev na žiro računu akceptni nalog že bil realiziran, je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.
Ugovor tožene stranke, da ni zavezana za plačilo dolga po pogodbi, ker je kot zastopnik lastnikov poslovnih prostorov, katerih upravnik je, sklenila pogodbo sicer v svojem imenu, ampak na račun zastopanih, bi bilo mogoče upoštevati le v primeru, če bi tožena dokazala, da je tožečo stranko ob sklepanju pogodbe o tem obvestila oziroma, da je tožeča za to dejstvo vedela ali bi po okoliščinah primera lahko sklepala, da nastopa tožena kot zastopnik (3. odst. 85. čl. ZOR).