zakonito sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela
Ker je tožena stranka na podlagi konkretnih naročil vseskozi utemeljeno ugotavljala, da gre za začasno povečani obseg dela, saj dolgoročnejših povečanih naročil v celotnem dvoletnem obdobju ni uspela zagotoviti, je s tožnico utemeljeno sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Obrtni zakon ne določa obveznega članstva v zbornici. Prav tako ne določa, da postane avtomatično član obrtne zbornice vsak, ki je vpisan v obrtni register in mu je bilo izdano obrtno dovoljenje, pa tudi tega ne, da se morajo fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost na obrtni način, združevati v Obrtno zbornico Slovenije.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o materialnopravni utemeljenosti tožbenega zahtevka oprlo na izpoved nepristranske priče A. T., ki je bila prisotna na sestanku pravdnih strank s kreditodajalcem in je pred sodiščem decidirano izpovedala, da je tožena stranka pridobila kredit s posredovanjem tožeče. Iz 8. člena pogodbe o izvajanju finančnega managementa je razvidno, da znaša plačilo za storitve tožeče stranke 4 % od višine zagotovljene vsote (kredita) z zapadlostjo ob realizaciji storitve, zato je za odločitev o višini tožbenega zahtevka bistven točen znesek, ki ga je prejela tožena stranka, ter datum prejema kredita.
Sodišče prve stopnje bi moralo slediti predlogu tožeče stranke za zaslišanje prič, zlasti ob upoštevanju možnosti, katero izpostavlja pritožba, da med strankama ni bil sklenjen pisni, temveč ustni dogovor.
ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-1, 125, 125/4, 125/4-1.
izpolnitev
Stečajni upnik je priznal zahteve stečajnega dolžnika, da je bila njegova terjatev do stečajnega dolžnika poravnana z izročitvijo blaga (nadomestna izpolnitev), zato stečajnemu dolžniku ni treba tega posebej dokazovati. Naknadna kompenzacija je predstavljala le knjigovodsko izvedbo nadomestne izpolnitve.
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 360, 360/1, 360/3, 360, 360/1, 360/3.
zastaranje postopka
Ugovor zastaranja postopka (pravilno terjatve) je tožeča stranka uveljavljala šele v pritožbenem postopku. Po določilu 3. odstavka 360. člena ZOR se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. To določilo uvršča ugovor zastaranja v trditveno podlago strank.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 7, 7/2, 89, 7, 7/2, 89.
disciplinska kršitev - konkurenčna prepoved
Soustanoviteljstvo gospodarske družbe, ki opravlja enako dejavnost kot zavod, v kateri je delavec - soustanovitelj zaposlen (zobotehnika), samo po sebi še ne predstavlja hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. odstavku 7. člena ZDR - kršitev konkurenčne prepovedi, zato delavec ni odgovoren za očitano disciplinsko kršitev.
Razlogi, ki jih navaja tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, niso nenadni razlogi, ki bi toženi stranki oziroma njenemu pooblaščencu, ki bi se nameravala udeležiti obravnave, to preprečili.
Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo deloma spremenila istovetnost prvotnega zahtevka (1.odst. 191. čl. ZPP/77): toženi stranki je očitala še "grobo kršitev materialne avtorske pravice" in zato zahtevala plačilo civilne kazni. Glede na to, da tožena stranka na naroku ni bila navzoča, bi moralo sodišče prve stopnje preložiti narok za glavno obravnavo in toženo stranko seznaniti s spremenjeno tožbo (7. odst. 190. čl. ZPP/77). Ker tega ni storilo, temveč je sledilo predlogu tožeče stranke, naj sodišče odloči s sodbo zaradi izostanka, je podana absolutna bistvena kršitev iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
ZPP (1977) člen 259, 259. ZPIZ člen 27, 36, 256, 256/4, 259, 27, 36, 256, 256/4, 259.
invalid III. kategorije - delovno mesto
Delovno mesto vpisničarja na sodišču je administrativne narave, ki ne zahteva stalne fleksijske obremenitve vratnega dela hrbtenice in stalne prisilne drže glave. Zato pri tožnici zaradi obrabnih sprememb hrbtenice brez funkcijskih izpadov in stanja po involutivni depresiji, niso izkazane takšne trajne spremembe v zdravstvem stanju, da svojega dela "vpisničarke" ne bi bila zmožna opravljati v polnem delovnem času in brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja. Čeprav se je zoper prvostopno odločbo zavoda, s katero je bila tožnici priznana nvalidnost III. kategorije invalidnosti, pritožila le tožnica, je drugostopni organ lahko spremenil odločbo prve stopnje tako, da je ugotovil, da pri tožnici invalidnost ni podana. V tem primeru ne gre za prepoved reformatio in peius, saj lahko zavod v postopku revizije po 256. členu ZPIZ spremeni oz. odpravi odločbo o priznaju pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 410, 410/1, 410/1-3.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Obsojenec je uveljavljal kot razlog za obnovo kazenskega postopka razlog po 3. tč. 1. odst. 410. čl. ZKP. Ker pa ni navedel nobenih novih dejstev ali predložil novih dokazov, ki utegnejo sami zase ali v zvezi z prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegova obsodba po milejšem kazenskem zakonu, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo za obnovo.
zavarovanje terjatev - sodni register - statusno pravo
VSL01724
ZGD člen 359, 359/1, 359, 359/1. ZSReg člen 17, 33, 17, 33. ZIZ člen 270, 271, 272, 273, 270, 271, 272, 273.
sodni register
Začasna odredba, s katero bi eno (pravdno) sodišče prepovedovalo opraviti procesno dejanje drugemu (registrskemu) sodišču, slednjega ne bi mogla zavezovati.
Tožba z vsemi prilogami mora biti toženi stranki obvezno vročena, da sploh začne teči pravda. Z opustitvijo vročitve tožbe ter prilog je bila toženima strankama odvzeta možnost, da se izjavita o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (načelo kontradiktornosti), s tem pa jima je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
4. odst. 40. čl. ZIZ določa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen v primeru, če taksa ni plačana in ne v primeru, če upnik ne predloži dokazila o plačilu takse. Ker je upnik takso plačal v okviru postavljenega roka, ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje o presumpciji umika.
Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da toženka ni dala povoda za tožbo in da je poravnala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo. Toženec je v odgovoru na tožbo, ki je bil vložen šele po treh mesecih od vročitve, prerekal tožbeni zahtevek kot neutemeljen. Šele kasneje pa je v treh obrokih plačal zahtevani znesek. Določba 157. čl. ZPP/77 namreč predvideva, da toženec ni dal povoda za tožbo in je pripoznal zahtevek takoj, oz. v odgovoru na tožbo.
Z ugovorom pobotanja se uveljavlja, da je terjatev tožnika ugasnila zaradi nasprotne terjatve toženca. Da je ta terjatev zapadla pred datumom pobotne izjave - in kdaj se je to zgodilo - dokazuje tisti, ki se na nasprotno terjatev sklicuje.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok - plača
Službena odsotnost direktorja tožene stranke v času naroka za glavno obravnavo ne more biti opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, sklicevanje pritožbe na neveščnost tajnice in komercialista, ki sta bila v tem času prisotna, pa nepomembna, saj mora tožena stranka organizirati svoje poslovanje ter zastopanje družbe tudi v času odsotnosti zakonitega zastopnika oz. v nasprotnem poskrbeti za pravočasen predlog za preložitev obravnave.
Dolžnik v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov niti izpodbijal razlogov, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo zavrnitev predloga za odlog izvršbe. Zato je izpodbijani sklep sodišče druge stopnje preizkusilo le glede kršitev, ki jih sodišče druge stopnje preizkusi po uradni dolžnosti.
Sekundarni strah v trajanju enega tedna zaradi zloma nožnega prsta, ki se je zdravil brez komplikacij, ni škoda, ki bi narekovala prisojo posebne odškodnine.