ZIZ člen 34, 34/3, 78, 78/2, 34, 34/3, 78, 78/2. ZPP člen 17, 17/3, 319, 319/1, 17, 17/3, 319, 319/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - zaključek izvršilnega postopka - pravnomočnost - novo izvršilno sredstvo
Upnik, ki v postopku ni uspel, ima zoper sklep o ustavitvi izvršbe pravico pritožbe, zato se izvršilni postopek ne konča zgolj z izdajo sklepa, temveč šele s pravnomočnostjo tega sklepa. V primeru, če upnik ne vloži pritožbe zoper sklep, postane le-ta pravnomočen z iztekom roka za pritožbo, takrat pa se tudi konča izvršilni postopek.
Upnik je predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložil še pred koncem izvršilnega postopka, zato je glede na ustalitev pristojnosti tudi za nadaljevanje izvršbe pristojno sodišče, ki že vodi obravnavani izvršilni postopek.
sprememba sredstva izvršbe - novo izvršilno sredstvo - izvršba na plačo - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - delodajalec - samostojni podjetnik - litispendenca
Izvršba na plačo je pojmovno mogoča samo v primeru, ko obstaja dolžnikov delodajalec kot tretja oseba. Če je dolžnik samostojni podjetnik, torej fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, dolžnikov delodajalec ne obstoji. Sodišče je z izpodbijanim sklepom dejansko naložilo odtegovanje določenih zneskov v korist upniku samemu dolžniku, zato je upnikov predlog po svoji vsebini pravzaprav predlog za izvršbo na sredstva na dolžnikovem računu, to izvršilno sredstvo pa je sodišče že dovolilo. Tako ne gre za novo izvršilno sredstvo, temveč za sredstvo, s katerim je sodišče že dovolilo izvršbo, zato ga upnik ne more ponovno predlagati iz razloga litispendence.
Z ugovorom pobotanja se uveljavlja, da je terjatev tožnika ugasnila zaradi nasprotne terjatve toženca. Da je ta terjatev zapadla pred datumom pobotne izjave - in kdaj se je to zgodilo - dokazuje tisti, ki se na nasprotno terjatev sklicuje.
Razlogi, ki jih navaja tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, niso nenadni razlogi, ki bi toženi stranki oziroma njenemu pooblaščencu, ki bi se nameravala udeležiti obravnave, to preprečili.
Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo deloma spremenila istovetnost prvotnega zahtevka (1.odst. 191. čl. ZPP/77): toženi stranki je očitala še "grobo kršitev materialne avtorske pravice" in zato zahtevala plačilo civilne kazni. Glede na to, da tožena stranka na naroku ni bila navzoča, bi moralo sodišče prve stopnje preložiti narok za glavno obravnavo in toženo stranko seznaniti s spremenjeno tožbo (7. odst. 190. čl. ZPP/77). Ker tega ni storilo, temveč je sledilo predlogu tožeče stranke, naj sodišče odloči s sodbo zaradi izostanka, je podana absolutna bistvena kršitev iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
Obrtni zakon ne določa obveznega članstva v zbornici. Prav tako ne določa, da postane avtomatično član obrtne zbornice vsak, ki je vpisan v obrtni register in mu je bilo izdano obrtno dovoljenje, pa tudi tega ne, da se morajo fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost na obrtni način, združevati v Obrtno zbornico Slovenije.
neupoštevanje navodil pri ravnanju s strojem - oddaljitev od stroja - hujša kršitev delovne obveznosti
1. Če tožnik ni upošteval jasnih navodil nadrejenih delavcev o pravilnem delovanju stroja - "štance", ter se je oddaljil od stroja, ne da bi ga zaustavil oz. poskrbel za nadomestnega delavca, je odgovoren za očitano hujšo kršitev delovnih obveznosti, ker je (namerno ali iz velike malomarnosti) povzročil materialno škodo in mu je, ob ugotovljenih kvalifikatornih elementih, pravilno izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. 2. Delodajalec je v svojih postopkih o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev dolžan sodelovati zgolj s sindikatom, ki je organiziran v podjetju, v katerega so včlanjeni pri delodajalcu zaposleni delavci.
Dolžnik v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov niti izpodbijal razlogov, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo zavrnitev predloga za odlog izvršbe. Zato je izpodbijani sklep sodišče druge stopnje preizkusilo le glede kršitev, ki jih sodišče druge stopnje preizkusi po uradni dolžnosti.
ZPP (1977) člen 259, 259. ZPIZ člen 27, 36, 256, 256/4, 259, 27, 36, 256, 256/4, 259.
invalid III. kategorije - delovno mesto
Delovno mesto vpisničarja na sodišču je administrativne narave, ki ne zahteva stalne fleksijske obremenitve vratnega dela hrbtenice in stalne prisilne drže glave. Zato pri tožnici zaradi obrabnih sprememb hrbtenice brez funkcijskih izpadov in stanja po involutivni depresiji, niso izkazane takšne trajne spremembe v zdravstvem stanju, da svojega dela "vpisničarke" ne bi bila zmožna opravljati v polnem delovnem času in brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja. Čeprav se je zoper prvostopno odločbo zavoda, s katero je bila tožnici priznana nvalidnost III. kategorije invalidnosti, pritožila le tožnica, je drugostopni organ lahko spremenil odločbo prve stopnje tako, da je ugotovil, da pri tožnici invalidnost ni podana. V tem primeru ne gre za prepoved reformatio in peius, saj lahko zavod v postopku revizije po 256. členu ZPIZ spremeni oz. odpravi odločbo o priznaju pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
4. odst. 40. čl. ZIZ določa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen v primeru, če taksa ni plačana in ne v primeru, če upnik ne predloži dokazila o plačilu takse. Ker je upnik takso plačal v okviru postavljenega roka, ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje o presumpciji umika.
Tožba z vsemi prilogami mora biti toženi stranki obvezno vročena, da sploh začne teči pravda. Z opustitvijo vročitve tožbe ter prilog je bila toženima strankama odvzeta možnost, da se izjavita o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (načelo kontradiktornosti), s tem pa jima je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
škoda - povrnitev - pasivna legitimacija - časovna veljavnost zakona
Bistveno za ugotavljanje obstoja pasivne legitimacije tožene stranke je vprašanje - kateri zakon - materialni predpis, je veljaven v času nastanka razmerja med obema pravdnima strankama. Kot čas nastanka se ne upošteva čas vložitve tožbe, temveč čas nastanka škodnega dogodka - škode. Prvostopno sodišče je zmotno zaključilo, da za obravnavani
škodni dogodek na strani tožene stranke ni podana pasivna legitimacija, ker je v času vložitve tožbe prenehal veljati Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, ki je veljal v času škodnega dogodka in je stopil v veljavo Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, ki pa da določa, da tožena stranka ni pasivno legitimirana za sporno razmerje. S takšnimi zaključki bi bila kršena 155. in 22. člen Ustave v zvezi z retroaktivno veljavo zakona in pa enakim varstvom pravic.
Transparentni napis "Diesel" na majici dela vtis, da je prva tožeča stranka njen proizvajalec, oznaka resničnega proizvajalca na etiketi pa lažen vtis, da gre za licenčno pogodbo med proizvajalcem in prvo tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da toženka ni dala povoda za tožbo in da je poravnala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo. Toženec je v odgovoru na tožbo, ki je bil vložen šele po treh mesecih od vročitve, prerekal tožbeni zahtevek kot neutemeljen. Šele kasneje pa je v treh obrokih plačal zahtevani znesek. Določba 157. čl. ZPP/77 namreč predvideva, da toženec ni dal povoda za tožbo in je pripoznal zahtevek takoj, oz. v odgovoru na tožbo.
firma - samostojni podjetnik posameznik - načelo izključnosti
V konkretnem primeru gre namreč za spor o uporabi firme (prim. tožbeni predlog). Po 1. odstavku 34. člena ZPP pa sodi sodišče (med drugim) v sporih o pravici do uporabe firme v senatu. Uporaba priimka v firmi samostojnega podjetnika posameznika je po 1. odst. 73. čl. ZGD njegova dolžnost.
zakonito sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela
Ker je tožena stranka na podlagi konkretnih naročil vseskozi utemeljeno ugotavljala, da gre za začasno povečani obseg dela, saj dolgoročnejših povečanih naročil v celotnem dvoletnem obdobju ni uspela zagotoviti, je s tožnico utemeljeno sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok - plača
Službena odsotnost direktorja tožene stranke v času naroka za glavno obravnavo ne more biti opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, sklicevanje pritožbe na neveščnost tajnice in komercialista, ki sta bila v tem času prisotna, pa nepomembna, saj mora tožena stranka organizirati svoje poslovanje ter zastopanje družbe tudi v času odsotnosti zakonitega zastopnika oz. v nasprotnem poskrbeti za pravočasen predlog za preložitev obravnave.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o materialnopravni utemeljenosti tožbenega zahtevka oprlo na izpoved nepristranske priče A. T., ki je bila prisotna na sestanku pravdnih strank s kreditodajalcem in je pred sodiščem decidirano izpovedala, da je tožena stranka pridobila kredit s posredovanjem tožeče. Iz 8. člena pogodbe o izvajanju finančnega managementa je razvidno, da znaša plačilo za storitve tožeče stranke 4 % od višine zagotovljene vsote (kredita) z zapadlostjo ob realizaciji storitve, zato je za odločitev o višini tožbenega zahtevka bistven točen znesek, ki ga je prejela tožena stranka, ter datum prejema kredita.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/4, 137/8, 137, 137/1, 137/4, 137/8.
stečajni postopek - prijava terjatve - prekluzivni rok
Po 1. odst. v zvezi s 4. odst. 137. člena ZPPSL je prijava terjatve v stečajno maso obligatorne narave, ne glede na to, če je pravdni postopek že v teku. Ker je rok za prijavo terjatve v stečajno maso prekluziven, ga ni moč podaljšati in ker v stečajnem postopku ni vrnitve v prejšnje stanje in obnove postopka, je upnik izgubil pravico uveljavljati svojo terjatev napram stečajni masi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
V ugovoru dolžnik ni navedel nobenega pravnorelevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.
sodba na podlagi pripoznave - pritožba - razlog izpodbijanja
Da bi se pritožbeni razlog iz 3.odst. 353.čl. ZPP/77 dalo upoštevati, morajo biti s pritožbo opredeljene okoliščine, ki kažejo na opravičljivost zmote pri osebi, ki je izjavo o pripoznavi zahtevka podala.