gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Šele v pritožbi navedena dejstva po svoji vsebini predstavljajo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker gre za gospodarski spor majhne vrednosti se sodba lahko izpodbija le zaradi bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odst. 354. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kar je bil pritožnik opozorjen tudi v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja torej v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor - razlogi za ugovor - preizkus po uradni dolžnosti
V izvršilnem postopku, v katerem sodišče sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov, le še prisilno izvrši, lahko dolžnik ugovarja tudi takrat, kadar je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe.
V izvršilnem postopku sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, torej le v obsegu prisojenega (ne več, lahko pa manj).
ZPSPP člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1, 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1. ZOR člen 10, 105, 10, 105.
najemna pogodba
Svojo pravico odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, najemodajalec lahko uveljavlja le na način in po postopku, določenem z zakonom, torej skladno z določili ZPSPP le v sodnem postopku. Tožeča stranka pa svoj tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov temelji na pisni odpovedi najemnih pogodb, podani izven sodnega postopka. Takemu načinu odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, ki ni skladen s predpisanim postopkom odpovedi, ni mogoče nuditi pravnega varstva.
Spor izvira iz stanovanjskega najemnega razmerja, ki sta ga pravdni stranki uredili s pogodbo. Sistem točkovanja določa Pravilnik o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanja in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS št. 25/81) in točkovanje lahko opravljajo le za to posebej pooblaščene osebe. Da sodišče ne presoja pravilnosti vrednosti stanovanja po sistemu točkovanja, izhaja tudi iz Enotne metodologije za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Ur. list št. 24/81).
Po določbi 4. odstavka 399. člena velja tudi v primeru, če so dogovorjene višje obresti od dovoljenih, največja obrestna mera dovoljenih obresti. Sodišča ne smejo dajati pravnega varstva višjim obrestim.
opis dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - razžalitev - obrekovanje - žaljiva obdolžitev
Ker je sodišče prve stopnje štelo za dokazano resničnost žaljivih trditev in tega dejstva zasebni tožilec s pritožbo ni izpodbijal, bi se moralo v nadaljnjih razlogih sodbe omejiti zgolj na presojo, ali je obtoženec resnična dejstva s sicer žaljivo vsebino zatrjeval na žaljiv način, ker pa naj bi dejanje storil ob opravljanju časnikarskega poklica, pa glede na določbo 3. odstavka 169. člena tudi, ali je pri tem ravnal z namenom zaničevanja. Ker sodišče prve stopnje navedene presoje o obstoju kaznivega dejanja razžaltive ni opravilo na tak način, se v razlogih sodbe niti ne ugotavlja, da bi obtoženec dejstva z resnično vsebino raznašal z uporabo žaljivih in zaničevanih izrazov, istočasno pa glede vsebine članka izrecno ugotavlja, da je napisan objektivno in profesionalno, bi moralo že sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi zakona obtoženca oprostiti obtožbe kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/1 in 2 KZ. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi zagovornika obtoženca in izpodbijano obsodilno sodbo za storitev kaznivega dejanja razžalitve po členu 169/2 in 1 KZ spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 1. točki 358. člena KZ v zvezi s 4. odstavkom 171. člena KZ oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/2 in 1 KZ.
Če se je sodišče izreklo za krajevno nepristojno, ni bilo podlage za odločanje o zavrženju dela tožbe. Pravnovarstveni interes za tožbo je podan, ker je sklep o dedovanju praviloma le ugotovitveni.
vsebina predloga za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog za izvršbo
Zakonska domneva o umiku predloga za izvršbo je v navedeni določbi predvidena le za primer, da taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana, ne pa tudi za primer, da upnik sodišču v postavljenem naknadnem roku ne predloži potrdila o plačilu.
ZPP (1977) člen 219, 219. ZIZ člen 38, 38/7, 55, 38, 38/7, 55.
ugovor dolžnika - dokazno breme - preživnina - povrnitev stroškov
Dolžnik nosi dokazno breme glede pravočasne izpolnitve terjane preživninske obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova. Prvo sodišče odloča o povrnitvi stroškov izvršilnega postopka le na zahtevo stranke. To zahtevo lahko vloži stranka do poplačila.
Začetek postopka prisilne poravnave nad družbo, v skladu z določbami ZIZ in določbami Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ne vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na delež družbenika.
Na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožničina lastna sredstva zadoščajo za njeno preživljanje, ne more vplivati dejstvo, ki ga navaja pritožba, da bo tožnica v kratkem sprejeta v dom ostarelih občanov in njena lastna sredstva za plačilo oskrbnine ne zadoščajo. Pritožba namreč za tožničin skorajšnji odhod v dom ostarelih občanov ne ponudi nobenih dokazov in je zato to dejstvo, ki ga navaja pritožba, negotovo in kot tako neupoštevno.
Tudi upoštevaje, da je vid izjemno pomembno čutilo in strah pred izgubo ne more biti vprašljiv, pa je priznana odškodnina iz tega naslova le previsoka.
Če iz sporazuma pred sodiščem, ki predstavlja izvršilni naslov, ne izhaja, da se nanaša tudi na zakonite zamudne obresti, potem ni mogoče dovoliti izvršbe tudi za le-te.
Kadar sodišče druge stopnje ne more odločiti o ugovoru, ker niso ugotovljena vsa odločilna dejstva, vrne zadevo sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.