Ker tožeča stranka zahteva ugotovitev dolgov v trenutku razveze zakonske zveze, ima po 61. členu ZZZDR pravni interes, da se poleg aktive ugotovi tudi pasiva na skupnem premoženju. Krediti so namreč nastali zaradi nakupa premoženja, ki spada v skupno prmeoženje.
Ker je tožena stranka prepozno vložila pritožbo zoper zamudni sklep v pravdi zaradi motenja posesti, je bilo treba pritožbo zavrniti. Sodišče prve stopnje pa je pravilno odmerilo pravdne stroške toženi stranki in zato je pritožba v delu, kjer se nanaša na sklep o stroškovni odmeri neutemeljena.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - prekoračitev pooblastil
Le potek celotnega dogajanja, vključno z ravnanjem tožnika samega, lahko da odgovor na vprašanje, ali je bilo ravnanje policistov še vedno v dovoljenih okvirih ali pa so policisti prekoračili pooblastila z uporabo večje sile od tiste, ki je bila v konkretnem primeru potrebna glede na namen njihove akcije.
Stranki poravnave z vzajemnim popuščanjem določita medsebojne pravice in dolžnosti, zato iz tega pravnega razmerja nimata nobenih zahtevkov več, razen če so iz življenjskega dogodka, na katerega se poravnava nanaša, nastale posledice, ki ob poravnavi še niso obstajale in jih stranki nista mogli pričakovati.
Če sodišče napačno revalorizira znesek že plačane odškodnine, na tak izračun ni mogoče opreti odločitve. Ker pa je to dejstvo odločilnega pomena, je dejansko stanje tako nepopolno ugotovljeno in je potrebno sodbo v tem delu razveljaviti.
Tožena stranka je v ugovoru oporekala le plačilu najemnine, ni pa prerekala ostalih vtoževanih stroškov, zato sodišče prve stopnje dejstev v zvezi z ostalimi stroški glede na to, da takrat niso bila sporna, ni bilo dolžno ugotavljati. Dokazujejo se namreč le sporna dejstva.
Tudi upoštevaje, da je vid izjemno pomembno čutilo in strah pred izgubo ne more biti vprašljiv, pa je priznana odškodnina iz tega naslova le previsoka.
Če iz sporazuma pred sodiščem, ki predstavlja izvršilni naslov, ne izhaja, da se nanaša tudi na zakonite zamudne obresti, potem ni mogoče dovoliti izvršbe tudi za le-te.
Pri odločanju o priznanju tuje sodne odločbe sodišče ni dolžno presojati ustreznost tujega procesnega prava. Pogoj za priznanje tuje sodne odločbe je, da je nasprotnemu udeležencu bila dana možnost obravnavanja pred tujim sodiščem.
Lastnik stanovanja ne more (na primer pogodbeno) prevaliti na najemnika z zakonom lastniku naloženega bremena zagotovitve popravil v zvezi z vzdrževanjem najemnega stanovanja na svoje stroške. Če za taka popravila ne poskrbi najemnik stanovanja, to ni razlog za odpoved najemne pogodbe po drugi alinei prvega odstavka 53. člena SZ.
ZDen člen 66, 66/3, 68, 66, 66/3, 68. ZZK člen 68, 68/2, 68, 68/2.
postopek za vpis po uradni dolžnosti
Na podlagi izvršljive, vendar ne pravnomočne odločbe upravnega organa, sodišče praviloma ne more odrediti vpisa (oz. zaznambe) v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
ZTLR člen 54, 54/1, 54, 54/1. ZPP (1977) člen 195, 195/1, 195, 195/1.
stvarna služnost - pasivna legitimacija - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
V zemljiški knjigi vpisano lastninsko stanje glede (gospodujočega in) služečega zemljišča ob odločanju na prvi stopnji je edino relevantno za presojo vprašanja toženčeve pasivne legitimacije v pravdi zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti, saj morebitna prodajna pogodba, ki bi jo toženec utegnil skleniti glede služečega zemljišča, sama zase še ne zadošča za pravno upošteven prehod lastninske pravice (33. č l. ZTLR). Sicer pa tudi morebitni pravno upošteven prehod lastništva služečega zemljišča med pravdo na novega lastnika ne bi predstavljal nikakršne ovire za dokončanje te pravde med istima strankama z enakim izidom (195/1 čl. ZPP/77).
ZOR člen 330, 753, 753/1, 753/2, 1003, 330, 753, 753/1, 753/2, 1003.
zamenjava
Prevzemnik sme izvršitev naročila (vnovčenje akceptnih nalogov) zaupati drugemu samo, če mu je naročitelj dovolil ali če so ga k temu prisilile okoliščine.