ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil z upnikom dosežen dogovor o tem, da poravna ostanek obveznosti do upnika brez obresti. Glede na to, da upnik v tem izvršilnem postopku izterjuje samo še obresti, gre za pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo, da sta upnik in dolžnik zatrjevani dogovor zares sklenila.
ZIP člen 251c, 251f, 251c, 251f. ZIZ člen 76, 76/1, 76/2, 194, 194/2, 194/4, 76, 76/1, 76/2, 194, 194/2, 194/4.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - izvršba na nepremičnine - pravica - zastavna pravica
Kadar sodišče ustavi izvršbo na nepremičnine, dovoljeno na podlagi zapisnika o sporazumu strank o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini, ne sme odrediti vpisa izbrisa zastavne pravice, saj s tem posega v upnikovo pridobljeno stvarno pravico.
Stranki poravnave z vzajemnim popuščanjem določita medsebojne pravice in dolžnosti, zato iz tega pravnega razmerja nimata nobenih zahtevkov več, razen če so iz življenjskega dogodka, na katerega se poravnava nanaša, nastale posledice, ki ob poravnavi še niso obstajale in jih stranki nista mogli pričakovati.
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo obsega v katerem je bila izvršba dovoljena in je po drugi neuspešni javni dražbi izvršbo ustavilo v celoti in ne le na zarubljenem predmetu (peči za peko pizz). Za ustavitev izvršilnega postopka v tem obsegu pa ni imelo podlage v določilih ZIP.
Da je sestra pokojnika lahko nujni dedič, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je, da je trajno nezmožna za delo in da nima potrebnih sredstev za življenje. Ker sodišče njene trajne nezmožnosti za delo ni ugotavljalo, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Šele v pritožbi navedena dejstva po svoji vsebini predstavljajo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker gre za gospodarski spor majhne vrednosti se sodba lahko izpodbija le zaradi bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odst. 354. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kar je bil pritožnik opozorjen tudi v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja torej v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
ZRTVS člen 15. Sklep o soglasju k RTV naročnini člen 2.
RTV naročnina - plačilo obveznosti - invalidi - oprostitev plačila
Po določbi 2. čl. sklepa o soglasja k RTV naročnini so invalidi s 100 % telesno okvaro oproščeni plačila RTV naročnine, vendar pa morajo v skladu z določbo 2. čl. tega sklepa uveljavljati to oprostitev. Zato jim oprostitev ne gre avtomatično
Ker tožeča stranka zahteva ugotovitev dolgov v trenutku razveze zakonske zveze, ima po 61. členu ZZZDR pravni interes, da se poleg aktive ugotovi tudi pasiva na skupnem premoženju. Krediti so namreč nastali zaradi nakupa premoženja, ki spada v skupno prmeoženje.
Vsak solidarni dolžnik odgovarja upniku za celo obveznost. Njeno izpolnitev lahko upnik zahteva od vsakega od solidarnih dolžnikov vse dotlej, dokler ni izpolnjena.
V času trajanja zakonske in družinske skupnosti pa morata po čl. 49 ZZZDR oba zakonca prispevati za preživljanje svoje družine v sorazmerju s svojimi možnostmi (ne pa plačevati preživnine), na kar smiselno pravilno za obdobje, ko sta pravdni stranki še vedno živeli skupaj v stanovanju ob času vložitve tožbe (1.10.1995), pa do razveze njune zakonske zveze (4.10.1996), opozarja tudi pritožnik. Če pred razvezo zakonske zveze družina živi skupaj v skupnem gospodinjstvu in vsak zakonec prispeva za potrebe cele družine v sorazmerju s svojimi možnostmi (pa čeprav so med zakoncema že spori, ki pripeljejo do nevzdržnosti in razveze zakonske zveze), preživninski zahtevek za otroka namreč ni utemeljen. Ta je utemeljen le, če je družinska skupnost dejansko že razpadla in ni več skupnega življenja in gopodinjstva obeh zakoncev in mladoletnih otrok ali pa če ni ustreznega prispevka zakonca kot preživninskega zavezanca k stroškom za kritje potreb družine.
Če upnik izkaže, da je pravočasno ravnal v skladu s pozivom sodišča v smislu določbe tretjega odstavka 133. člena ZIZ (predložitev fotokopije oddajne knjige in fotokopije vloge sodišču), sodišče pa njegove vloge ni prejelo, tega dejstva ni mogoče šteti v upnikovo škodo in ustaviti izvršbe.