Ker je dvigalo v večstanovanjski hiši ena od skupnih naprav; v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena SZ pa stroški prenove in izboljšav skupnih naprav bremenijo lastnike v sorazmerju z njihovim lastniškim deležem, ki ga imajo na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah stanovanjske hiše bi bila dolžnica, čeprav dvigala po lastnih trditvah ne uporablja, dolžna plačati tudi stroške prenove dvigala.
Tudi upoštevaje, da je vid izjemno pomembno čutilo in strah pred izgubo ne more biti vprašljiv, pa je priznana odškodnina iz tega naslova le previsoka.
Če iz sporazuma pred sodiščem, ki predstavlja izvršilni naslov, ne izhaja, da se nanaša tudi na zakonite zamudne obresti, potem ni mogoče dovoliti izvršbe tudi za le-te.
Kadar sodišče druge stopnje ne more odločiti o ugovoru, ker niso ugotovljena vsa odločilna dejstva, vrne zadevo sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.
dokaz z izvedencem - presumpcija umika - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja
V postopku za delitev skupnega premoženja (trinajsto poglavje ZNP) zakon ne predvideva obvezne izvedbe dokaza z izvedencem, sodišče pa o predlogu lahko odloči, ne da bi izvedlo tak dokaz. Zato v tem postopku ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 36. člena ZNP (presumpcija umika v primeru, ko predlagatelj ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem).
Če sodišče napačno revalorizira znesek že plačane odškodnine, na tak izračun ni mogoče opreti odločitve. Ker pa je to dejstvo odločilnega pomena, je dejansko stanje tako nepopolno ugotovljeno in je potrebno sodbo v tem delu razveljaviti.
Če je tožeča stranka ponudila dokaze za svoje trditve, sodišče ne more zavrniti tožbenega zahtevka samo zato, ker je tožena stranka v navedbah "odločno" zanika trditve tožeče stranke, za svoje navedbe pa ni ponudilo nobenega dokaza.
Dolžnost plačila zakonitih zamudnih obresti je posledica dolžnikove zamude. Dokler o povračilu stroškov postopka še ni odločeno, ni mogoče govoriti o dolžnikovi zamudi. Šele tedaj, ko sodišče s sklepom o povračilu stroškov odloči, kdo in v kakšni višini jih je dolžan plačati, stroški zapadejo v plačilo.
Tako si je v obravnavani pravdni zadevi, v kateri je tožnik zahteval izločitev razpravljajoče sodnice, o kateri bi moral odločiti predsednik sodišča po 1. odst. 74. čl. ZPP/77, le ta po ugotovitvi, da njegov sin odvetnik I. S. iz Novega mesta zastopa eno izmed toženih strank, kar za predsednika sodišča po analogiji 71. čl. ZPP/77 (ki določa izločitev sodnika pri sojenju) predstavlja izločitveni razlog iz njegove 3. tč., pravilno za svojega namestnika po 1. odst. 72. čl. ZPP/77 določil podpredsednika sodišča. Predsednika sodišča namreč tožnik kot stranka ni izločal, da bi o njegovi zahtevi moralo po 2. odst. 74. čl. ZPP/77 odločati neposredno višje sodišče, kot zmotno opozarja pritožnik, pač pa gre za izključitev po predlogu oziroma presoji samega predsednika zaradi tako imenovanega izključitvenega razloga (1. do 5. tč. 71. čl. ZPP/99), ko je predsednik sodišča (kot tudi sodnik) izključen po zakonu samem, zaradi česar mora takoj prenehati z delom oz. ne sme odločiti o predlagani izključitvi razpravljajoče sodnice. Ravno za takšen primer, kot je obravnavani, torej ZPP določa, da si predsednik sodišča določi namestnika, pri čemer je predsednik ravnal pravilno, ko si je za namestnika določil podpredsednika sodišča (ki je seveda tudi sodnik) in ne kateregakoli drugega sodnika, kar pritožba spet prezre, saj je po prepričanju pritožbenega sodišča edino podpredsednik pooblaščen predsednika nadomeščati pri odločanju o tistih sodnih zadevah, pri katerih po ZPP-ju odloča v vlogi predsednika in ne zgolj kot sodnik (smiselna uporaba čl. 61/1 in 2 v zvezi z čl. 60/1 Zakona o sodiščih (Ur.list RS št. 19/94 s spremembami)).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor - razlogi za ugovor - preizkus po uradni dolžnosti
V izvršilnem postopku, v katerem sodišče sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov, le še prisilno izvrši, lahko dolžnik ugovarja tudi takrat, kadar je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe.
V izvršilnem postopku sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, torej le v obsegu prisojenega (ne več, lahko pa manj).
Odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena, ker bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo najprej poiskati odgovor na vprašanje, kakšno je tisto pravilno ravnanje zdravnika v primeru poškodb, kot je tožnikova, ki ga določajo pravila stroke. Šele ko bi našlo odgovor na to vprašanje, pa bi lahko nadalje ugotavljalo, ali so bili posegi zdravnikov, zaposlenih pri toženi stranki, v skladu s pravili stroke (doktrino) oziroma povedano drugače, ali so bili opravljeni lege artis ter ali je zaradi teh posegov prišlo do posledice - to je poslabšanja zdravja pri tožniku ( pri čemer je tožena stranka tista, ki bo morala glede na tožniku nastalo škodo omajati domnevo o napaki).
Na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožničina lastna sredstva zadoščajo za njeno preživljanje, ne more vplivati dejstvo, ki ga navaja pritožba, da bo tožnica v kratkem sprejeta v dom ostarelih občanov in njena lastna sredstva za plačilo oskrbnine ne zadoščajo. Pritožba namreč za tožničin skorajšnji odhod v dom ostarelih občanov ne ponudi nobenih dokazov in je zato to dejstvo, ki ga navaja pritožba, negotovo in kot tako neupoštevno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - ugovor plačila - neutemeljen ugovor
V ugovoru navedeno dejstvo, da so terjatve plačane, je pravno relevantno in bi v primeru, da bi se izkazalo za resnično predstavljalo upošteven ugovorni razlog. Vendar pa dolžnik v zvezi z zatrjevanim plačilom, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zato je ugovor neutemeljen.
splošni pogoji - zavarovalno kritje - vzročna zveza
Čeprav iz izvedenih dokazov sledi zaključek, da je tožnik že dalj časa pred nesrečo (zavarovalnim primerom) prekomerno užival alkoholne pijače in je bil zaradi kroničnega alkoholizma predlagan v oceno Invalidski komisiji pri ZPIZ, takšen zaključek ne obsega tudi ugotovitve, da je bil vinjen ob nastanku zavarovalnega primera.
ZTLR člen 54, 54/1, 54, 54/1. ZPP (1977) člen 195, 195/1, 195, 195/1.
stvarna služnost - pasivna legitimacija - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
V zemljiški knjigi vpisano lastninsko stanje glede (gospodujočega in) služečega zemljišča ob odločanju na prvi stopnji je edino relevantno za presojo vprašanja toženčeve pasivne legitimacije v pravdi zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti, saj morebitna prodajna pogodba, ki bi jo toženec utegnil skleniti glede služečega zemljišča, sama zase še ne zadošča za pravno upošteven prehod lastninske pravice (33. č l. ZTLR). Sicer pa tudi morebitni pravno upošteven prehod lastništva služečega zemljišča med pravdo na novega lastnika ne bi predstavljal nikakršne ovire za dokončanje te pravde med istima strankama z enakim izidom (195/1 čl. ZPP/77).