Tudi upoštevaje, da je vid izjemno pomembno čutilo in strah pred izgubo ne more biti vprašljiv, pa je priznana odškodnina iz tega naslova le previsoka.
Če iz sporazuma pred sodiščem, ki predstavlja izvršilni naslov, ne izhaja, da se nanaša tudi na zakonite zamudne obresti, potem ni mogoče dovoliti izvršbe tudi za le-te.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja dela terjatve
Ker iz predloga ne sledi verjetni obstoj terjatve, je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Iz kazenske sodbe zoper fizično osebo, ki naj bi bila lastnik dolžniške firme, ne izhaja, da bi bili upniki oškodovanci.
S sklepom o krajevni nepristojnosti izvršilno sodišče še ni odločilo o upnikovem predlogu za izvršbo in tudi ni ocenjevalo obstoja drugih procesnih predpostavk (litispendence). Za uveljavljanje takega ugovora v pritožbi zoper sklep o nepristojnosti zato upnik nima pravnega interesa.
Tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna prenehati s kršitvijo tožbenih osebnostnih pravic s tem, da preneha objavljati "sporni članek in podobne članke" ni določen, saj ni navedeno kateri je sporni članek, niti katere okoliščine so odločilne za presojo, da gre za podobne članke. Vsebina tožbenega zahtevka je zahteva za sodbo, ki mora biti taka, da v morebitni izvršbi in nobenega dvoma o obveznosti dolžnika, ki jo mora izvršiti.
splošni pogoji - zavarovalno kritje - vzročna zveza
Čeprav iz izvedenih dokazov sledi zaključek, da je tožnik že dalj časa pred nesrečo (zavarovalnim primerom) prekomerno užival alkoholne pijače in je bil zaradi kroničnega alkoholizma predlagan v oceno Invalidski komisiji pri ZPIZ, takšen zaključek ne obsega tudi ugotovitve, da je bil vinjen ob nastanku zavarovalnega primera.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - ugovor plačila - neutemeljen ugovor
V ugovoru navedeno dejstvo, da so terjatve plačane, je pravno relevantno in bi v primeru, da bi se izkazalo za resnično predstavljalo upošteven ugovorni razlog. Vendar pa dolžnik v zvezi z zatrjevanim plačilom, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zato je ugovor neutemeljen.
Odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena, ker bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo najprej poiskati odgovor na vprašanje, kakšno je tisto pravilno ravnanje zdravnika v primeru poškodb, kot je tožnikova, ki ga določajo pravila stroke. Šele ko bi našlo odgovor na to vprašanje, pa bi lahko nadalje ugotavljalo, ali so bili posegi zdravnikov, zaposlenih pri toženi stranki, v skladu s pravili stroke (doktrino) oziroma povedano drugače, ali so bili opravljeni lege artis ter ali je zaradi teh posegov prišlo do posledice - to je poslabšanja zdravja pri tožniku ( pri čemer je tožena stranka tista, ki bo morala glede na tožniku nastalo škodo omajati domnevo o napaki).
ZIZ člen 43, 43/3, 43, 43/3. ZPP člen 108, 108/1, 108, 108/1.
pravnomočen sklep o izvršbi - zavrženje predloga
Če je postal sklep o izvršbi pravnomočen, ni mogoče zavreči predloga za izvršbo ne da bi sodišče karkoli reklo o dovoljeni izvršbi. Če je naslov tretjedolžnika pomanjkljiv ali nepravilen je to razlog za neuspešno izvršbo oz. za poziv upniku naj predloga novo izvršilno sredstvo.
Soposestnik uživa varstvo parcele tudi v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki, če kateri od njih onemogoča dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor - razlogi za ugovor - preizkus po uradni dolžnosti
V izvršilnem postopku, v katerem sodišče sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov, le še prisilno izvrši, lahko dolžnik ugovarja tudi takrat, kadar je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe.
V izvršilnem postopku sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, torej le v obsegu prisojenega (ne več, lahko pa manj).
Začetek postopka prisilne poravnave nad družbo, v skladu z določbami ZIZ in določbami Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ne vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na delež družbenika.
ZIZ člen 76, 76/2, 147, 147/2, 76, 76/2, 147, 147/2.
ustavitev izvršbe - izvršba
Sodišče v skladu z določbo 2. odst. 147. člena ZIZ ustavi izvršbo že na podlagi dejstva, da na dolžnikovem računu v enem letu ni bilo nobenega priliva sredstev, o čemer APP obvesti sodišče in ob tem vrne sklep o izvršbi, ki ga ni mogla izvršiti. Posledice ustavitve, kadar izvršbe iz dejanskih razlogov ni mogoče opraviti, določa 2. odst. 76. člena ZIZ. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna odločba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - preživnina
Okoliščina, da dolžniku ni znano, kje mld. otrok živi in da ne sodeluje pri njegovi vzgoji, ne predstavlja ovire za prisilno izvršitev denarne obveznosti, ki jo vsebuje izvršilni naslov.
Tako si je v obravnavani pravdni zadevi, v kateri je tožnik zahteval izločitev razpravljajoče sodnice, o kateri bi moral odločiti predsednik sodišča po 1. odst. 74. čl. ZPP/77, le ta po ugotovitvi, da njegov sin odvetnik I. S. iz Novega mesta zastopa eno izmed toženih strank, kar za predsednika sodišča po analogiji 71. čl. ZPP/77 (ki določa izločitev sodnika pri sojenju) predstavlja izločitveni razlog iz njegove 3. tč., pravilno za svojega namestnika po 1. odst. 72. čl. ZPP/77 določil podpredsednika sodišča. Predsednika sodišča namreč tožnik kot stranka ni izločal, da bi o njegovi zahtevi moralo po 2. odst. 74. čl. ZPP/77 odločati neposredno višje sodišče, kot zmotno opozarja pritožnik, pač pa gre za izključitev po predlogu oziroma presoji samega predsednika zaradi tako imenovanega izključitvenega razloga (1. do 5. tč. 71. čl. ZPP/99), ko je predsednik sodišča (kot tudi sodnik) izključen po zakonu samem, zaradi česar mora takoj prenehati z delom oz. ne sme odločiti o predlagani izključitvi razpravljajoče sodnice. Ravno za takšen primer, kot je obravnavani, torej ZPP določa, da si predsednik sodišča določi namestnika, pri čemer je predsednik ravnal pravilno, ko si je za namestnika določil podpredsednika sodišča (ki je seveda tudi sodnik) in ne kateregakoli drugega sodnika, kar pritožba spet prezre, saj je po prepričanju pritožbenega sodišča edino podpredsednik pooblaščen predsednika nadomeščati pri odločanju o tistih sodnih zadevah, pri katerih po ZPP-ju odloča v vlogi predsednika in ne zgolj kot sodnik (smiselna uporaba čl. 61/1 in 2 v zvezi z čl. 60/1 Zakona o sodiščih (Ur.list RS št. 19/94 s spremembami)).
ZPP člen 8, 8. Zakon o telekomunikacijah (ZTel) člen 7, 7.
dejansko stanje - dokazna ocena - višina prispevka
Zakon o telekomunikacijah izvajalcem javnih telekomunikacijskih storitev nalaga, da za obračun storitev evidentirajo podatke o storitvah, ki so jih opravili za svoje uporabnike in jim na njihovo zahtevo v skladu s tehničnimi možnostmi omogočijo pregled podatkov o svojih storitvah (7. čl. Zakona o telekomunikacijah). Tožeči stranki, ki izpisa klicanih telefonskih številk iz navedenih razlogov ni mogla predložiti, zato ni mogoče očitati monopolističnega ravnanja, prav tako pa to dejstvo ne more biti v njeno škodo.