Kadar sodišče druge stopnje ne more odločiti o ugovoru, ker niso ugotovljena vsa odločilna dejstva, vrne zadevo sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.
Vsak solidarni dolžnik odgovarja upniku za celo obveznost. Njeno izpolnitev lahko upnik zahteva od vsakega od solidarnih dolžnikov vse dotlej, dokler ni izpolnjena.
ZIZ člen 43, 43/3, 43, 43/3. ZPP člen 108, 108/1, 108, 108/1.
pravnomočen sklep o izvršbi - zavrženje predloga
Če je postal sklep o izvršbi pravnomočen, ni mogoče zavreči predloga za izvršbo ne da bi sodišče karkoli reklo o dovoljeni izvršbi. Če je naslov tretjedolžnika pomanjkljiv ali nepravilen je to razlog za neuspešno izvršbo oz. za poziv upniku naj predloga novo izvršilno sredstvo.
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo obsega v katerem je bila izvršba dovoljena in je po drugi neuspešni javni dražbi izvršbo ustavilo v celoti in ne le na zarubljenem predmetu (peči za peko pizz). Za ustavitev izvršilnega postopka v tem obsegu pa ni imelo podlage v določilih ZIP.
ZPSPP člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1, 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1. ZOR člen 10, 105, 10, 105.
najemna pogodba
Svojo pravico odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, najemodajalec lahko uveljavlja le na način in po postopku, določenem z zakonom, torej skladno z določili ZPSPP le v sodnem postopku. Tožeča stranka pa svoj tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov temelji na pisni odpovedi najemnih pogodb, podani izven sodnega postopka. Takemu načinu odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, ki ni skladen s predpisanim postopkom odpovedi, ni mogoče nuditi pravnega varstva.
Spor izvira iz stanovanjskega najemnega razmerja, ki sta ga pravdni stranki uredili s pogodbo. Sistem točkovanja določa Pravilnik o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanja in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS št. 25/81) in točkovanje lahko opravljajo le za to posebej pooblaščene osebe. Da sodišče ne presoja pravilnosti vrednosti stanovanja po sistemu točkovanja, izhaja tudi iz Enotne metodologije za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Ur. list št. 24/81).
Po določbi 4. odstavka 399. člena velja tudi v primeru, če so dogovorjene višje obresti od dovoljenih, največja obrestna mera dovoljenih obresti. Sodišča ne smejo dajati pravnega varstva višjim obrestim.
opis dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - razžalitev - obrekovanje - žaljiva obdolžitev
Ker je sodišče prve stopnje štelo za dokazano resničnost žaljivih trditev in tega dejstva zasebni tožilec s pritožbo ni izpodbijal, bi se moralo v nadaljnjih razlogih sodbe omejiti zgolj na presojo, ali je obtoženec resnična dejstva s sicer žaljivo vsebino zatrjeval na žaljiv način, ker pa naj bi dejanje storil ob opravljanju časnikarskega poklica, pa glede na določbo 3. odstavka 169. člena tudi, ali je pri tem ravnal z namenom zaničevanja. Ker sodišče prve stopnje navedene presoje o obstoju kaznivega dejanja razžaltive ni opravilo na tak način, se v razlogih sodbe niti ne ugotavlja, da bi obtoženec dejstva z resnično vsebino raznašal z uporabo žaljivih in zaničevanih izrazov, istočasno pa glede vsebine članka izrecno ugotavlja, da je napisan objektivno in profesionalno, bi moralo že sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi zakona obtoženca oprostiti obtožbe kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/1 in 2 KZ. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi zagovornika obtoženca in izpodbijano obsodilno sodbo za storitev kaznivega dejanja razžalitve po členu 169/2 in 1 KZ spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 1. točki 358. člena KZ v zvezi s 4. odstavkom 171. člena KZ oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/2 in 1 KZ.
Določilo 2. odst. 88. čl. ZIZ je povsem jasno in pomeni, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je ustavilo izvršbo, saj upnik ponovnega rubeža ni predlagal.
stanovanjska pravica - najemna pogodba za določen čas
Ne gre za spor, ki bi se začel že pred uveljavitvijo SZ (158. čl. SZ). Tožnik je bil seznanjen, da gre za službeno stanovanje in da sklepa pogodbo za določen čas. Dejstvo, da je bil tožnik imetnik stanovanjske pravice na prejšnjem, solidarnostnem stanovanju, nima vpliva na naravo sklenjene najemne pogodbe, saj je s sklenitvijo najemne pogodbe stanovanjska pravica prenehala (141. čl. SZ). Stanovanjska pravica, ki je obstajala po prejšnjem ZSR, pa se po uveljavitvi SZ tudi ni mogla prenašati.
Sporazum dedičev o delitvi zapuščine navede sodišče v sklepu o dedovanju. Vendar pa tak sporazum ni odločba sodišča in ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo proti sklepu o dedovanju.
negmotna škoda - telesne bolečine - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Primerna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti (trajne hude tri dni, občasne hude tri tedne, lahke pet tednov, občasno lahke še danes ob naporih ter nevšečnosti: štiri dnevna hospitalizacija, trikratni kontrolni pregled, nošenje mavca tri tedne na levi nogi in dva tedna na desni nogi istočasno je 1.000.000,00 SIT, za sekundarni strah ne more biti večja kot 300.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 40 letnega tožnika, ki težko dalj časa stoji na levi nogi in težko dalj časa hodi po neravnem terenu in težko počepa in ne zmore športnih aktivnosti, ki zahtevajo obremenitve stopal in gležnjev, sposoben pa je za svoje delo, ne more biti višja kot 2.500.000,00 SIT.
Tožena stranka je v ugovoru oporekala le plačilu najemnine, ni pa prerekala ostalih vtoževanih stroškov, zato sodišče prve stopnje dejstev v zvezi z ostalimi stroški glede na to, da takrat niso bila sporna, ni bilo dolžno ugotavljati. Dokazujejo se namreč le sporna dejstva.