S sklepom o krajevni nepristojnosti izvršilno sodišče še ni odločilo o upnikovem predlogu za izvršbo in tudi ni ocenjevalo obstoja drugih procesnih predpostavk (litispendence). Za uveljavljanje takega ugovora v pritožbi zoper sklep o nepristojnosti zato upnik nima pravnega interesa.
Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. čl. ZPP/77), v katerem naj opravi predlagani ogled mejnih znamenj in s tem poteka meje, da bo lahko o tožbenem zahtevku šele pravilno odločilo. V primeru pa, da bi se ob ogledu izkazalo, da mejnih znamenj ni ali so slabo vidna, pa v zadevi glede na predlagani tožbeni izrek ne bo mogoče odločiti brez poprejšnje določitve oziroma ureditve meje, o čemer pa se seveda ne odloča v pravdnem postopku (glej čl. 21 ZPP/99).
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZD člen 40, 40.
nujni delež - novote
Iz zapisnika o opravljenem naroku ni razvidno, da bi pritožnica podala zahtevo, da uveljavlja nujni delež ali izpodbija oporoko. Zapisnik je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano - torej poteka naroka in izjav udeležencev. Zato je mogoče pritožničino zahtevo po nujnem deležu obravnavati le kot v pritožbi uveljavljano novo dejstvo (1. odst. 352. čl. ZPP/77 v zvezi s 381. čl. ZPP/77 in 163. čl. ZD).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-6, 354, 354/2, 354/2-6.
pravice solastnikov - zakonec
Ker tožba navaja, da je toženec solastnik hiše, ki je bila zgrajena tekom trajanja zakonske zveze, iz teh navedb ne izhaja tožbeni zahtevek, po katerem se mora toženec izseliti, ker je v hiši brez pravnega naslova. Zato je sodišče neutemeljeno izdalo sodbo zaradi izostanka.
splošni pogoji - zavarovalno kritje - vzročna zveza
Čeprav iz izvedenih dokazov sledi zaključek, da je tožnik že dalj časa pred nesrečo (zavarovalnim primerom) prekomerno užival alkoholne pijače in je bil zaradi kroničnega alkoholizma predlagan v oceno Invalidski komisiji pri ZPIZ, takšen zaključek ne obsega tudi ugotovitve, da je bil vinjen ob nastanku zavarovalnega primera.
ZIZ člen 43, 43/3, 43, 43/3. ZPP člen 108, 108/1, 108, 108/1.
pravnomočen sklep o izvršbi - zavrženje predloga
Če je postal sklep o izvršbi pravnomočen, ni mogoče zavreči predloga za izvršbo ne da bi sodišče karkoli reklo o dovoljeni izvršbi. Če je naslov tretjedolžnika pomanjkljiv ali nepravilen je to razlog za neuspešno izvršbo oz. za poziv upniku naj predloga novo izvršilno sredstvo.
ZDen člen 66, 66/3, 68, 66, 66/3, 68. ZZK člen 68, 68/2, 68, 68/2.
postopek za vpis po uradni dolžnosti
Na podlagi izvršljive, vendar ne pravnomočne odločbe upravnega organa, sodišče praviloma ne more odrediti vpisa (oz. zaznambe) v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - ugovor plačila - neutemeljen ugovor
V ugovoru navedeno dejstvo, da so terjatve plačane, je pravno relevantno in bi v primeru, da bi se izkazalo za resnično predstavljalo upošteven ugovorni razlog. Vendar pa dolžnik v zvezi z zatrjevanim plačilom, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zato je ugovor neutemeljen.
Odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena, ker bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo najprej poiskati odgovor na vprašanje, kakšno je tisto pravilno ravnanje zdravnika v primeru poškodb, kot je tožnikova, ki ga določajo pravila stroke. Šele ko bi našlo odgovor na to vprašanje, pa bi lahko nadalje ugotavljalo, ali so bili posegi zdravnikov, zaposlenih pri toženi stranki, v skladu s pravili stroke (doktrino) oziroma povedano drugače, ali so bili opravljeni lege artis ter ali je zaradi teh posegov prišlo do posledice - to je poslabšanja zdravja pri tožniku ( pri čemer je tožena stranka tista, ki bo morala glede na tožniku nastalo škodo omajati domnevo o napaki).
Začetek postopka prisilne poravnave nad družbo, v skladu z določbami ZIZ in določbami Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ne vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na delež družbenika.
Soposestnik uživa varstvo parcele tudi v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki, če kateri od njih onemogoča dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo.