Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. čl. ZPP/77), v katerem naj opravi predlagani ogled mejnih znamenj in s tem poteka meje, da bo lahko o tožbenem zahtevku šele pravilno odločilo. V primeru pa, da bi se ob ogledu izkazalo, da mejnih znamenj ni ali so slabo vidna, pa v zadevi glede na predlagani tožbeni izrek ne bo mogoče odločiti brez poprejšnje določitve oziroma ureditve meje, o čemer pa se seveda ne odloča v pravdnem postopku (glej čl. 21 ZPP/99).
zavarovanje - sporazum strank - predznamba - pritožba
Za zavarovanje terjatve z zastavno pravico, nato pa še s predznambo zastavne pravice, ni potrebe, saj že zavarovanje z zastavno pravico nudi upniku zadostno varstvo.
V času trajanja zakonske in družinske skupnosti pa morata po čl. 49 ZZZDR oba zakonca prispevati za preživljanje svoje družine v sorazmerju s svojimi možnostmi (ne pa plačevati preživnine), na kar smiselno pravilno za obdobje, ko sta pravdni stranki še vedno živeli skupaj v stanovanju ob času vložitve tožbe (1.10.1995), pa do razveze njune zakonske zveze (4.10.1996), opozarja tudi pritožnik. Če pred razvezo zakonske zveze družina živi skupaj v skupnem gospodinjstvu in vsak zakonec prispeva za potrebe cele družine v sorazmerju s svojimi možnostmi (pa čeprav so med zakoncema že spori, ki pripeljejo do nevzdržnosti in razveze zakonske zveze), preživninski zahtevek za otroka namreč ni utemeljen. Ta je utemeljen le, če je družinska skupnost dejansko že razpadla in ni več skupnega življenja in gopodinjstva obeh zakoncev in mladoletnih otrok ali pa če ni ustreznega prispevka zakonca kot preživninskega zavezanca k stroškom za kritje potreb družine.
Če upnik izkaže, da je pravočasno ravnal v skladu s pozivom sodišča v smislu določbe tretjega odstavka 133. člena ZIZ (predložitev fotokopije oddajne knjige in fotokopije vloge sodišču), sodišče pa njegove vloge ni prejelo, tega dejstva ni mogoče šteti v upnikovo škodo in ustaviti izvršbe.
Dejstvo, da je nekdo tretji, ki v izvršilnem naslovu ni zajet, solastnik nepremičnine, katere izpraznitev se zahteva, ne more uspešno uveljavljati dolžnik kot ugovorni razlog; tako pravico, ki preprečuje izvršbo, mora uveljavljati tretji sam.
Ker je dvigalo v večstanovanjski hiši ena od skupnih naprav; v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena SZ pa stroški prenove in izboljšav skupnih naprav bremenijo lastnike v sorazmerju z njihovim lastniškim deležem, ki ga imajo na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah stanovanjske hiše bi bila dolžnica, čeprav dvigala po lastnih trditvah ne uporablja, dolžna plačati tudi stroške prenove dvigala.
KZ člen 310, 310/1, 317, 317/1, 310, 310/1, 317, 317/1.
povzročitev splošne nevarnosti - nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi - znak kaznivega dejanja - konkretna nevarnost
Ker je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z obstojem konkretne nevarnosti za življenje dveh oškodovancev, je izpodbijana sodba v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 1. razveljavljena. V zvezi z dejanjem pod točko 2. pa je bilo kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem po členu 310/1 KZ pravilno ugotovljeno, izrečena pa je bila prestroga kazenska sankcija. Zato je bila obtožencu izrečena pogojna obsodba.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Vse navedbe, s katerimi dolžnik prereka obstoj terjatve upnika, so neupoštevne; dolžnik bi jih namreč moral uveljavljati v pravdnem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov.
pogojna obsodba - poseben pogoj - preklic - neizpolnitev obveznosti
Če je višina neizpolnjene obveznosti kot posebnega pogoja za preklic pogojne obsodbe nesorazmerna višini izrečene kazni, obsojeni pa je dokazano slabega premoženjskega stanja, je primerneje podaljšati rok za izpolnitev obveznosti, še zlasti, če je rok za preklic pogojne obsodbe odprt tudi po preteku podaljšanega roka za izpolnitev obveznosti.
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje in terjatve tretjih, ki so nastale zaradi povečanja ali vzdrževanja obstoječega premoženja, predstavljajo dolg, ki bremeni skupno premoženje. Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, pa odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.
Obvestilo, da stranka zaradi službenega potovanja v tujino ne bo mogla pristopiti na narok (za glavno obravnavno), ne učinkuje samo po sebi, ampak samo skupaj s predlogom za preložitev naroka (zaradi predlaganega zaslišanja stranke). Če se ena stranka ne odzove sodnemu vabilu, velja tisto, kar je izpovedala druga (zaslišana) stranka.
Ker je oškodovanec kot tožilec v svojem obtožnem predlogu zgolj navajal določena dejstva in kaznivega dejanja oz. njegovih zak. znakov ni razmejil od obrazložitve stanja stvari, ga je sodišče prve stopnje z dopisom pozvalo, da svojo vlogo (obtožni predlog) popravi v skladu s 434. členom Zakona o kazenskem postopku tako,da bo sposobna za obravnavanje. Hkrati ga je še poučilo o posledicah, če tudi popravljena vloga ne bi vsebovala vseh v zakonu zahtevanih sestavin.
Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter oprostilo obdolženca obtožbe, ocena nekaterih prič pa ni prepričljiva ali pa je celo izostala iz obrazložitve sodbe. Zato je bila odločba sodišča prve stopnje razveljavljena.
Sorodstveno in zunajzakonsko razmerje obeh obremenilnih prič z zasebnim tožilcem še ni utemeljen razlog za odvzem verodostojnosti izpovedb takšnih prič, če ni drugih tehtnih razlogov. Pritožba zagovornice zoper obsodilno sodbo ne more biti uspešna.
Ker upnik predlogu za izvršbo ni priložil verodostojnih listin, iz katerih bi izhajale obveznosti drugega, tretjega in četrtega dolžnika (1. odst. 35. člena ZIP), je sodišče predlog zoper navedene dolžnike pravilno zavrnilo.
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. I. odst. 371. čl. ZKP, če je opis prekoračenega silobrana naveden samo v razlogih, v krivdoreku pa o tem ni navedeno ničesar. V krivdorek spada opis oškodovankinega napada, opis obdolženčeve obrambe in opis prekoračitve dovoljene obrambe.
Če sodišče v sporu majhne vrednosti razpiše glavno obravnavo in tožeča stranka ne pride na narok, čeprav je bila v redu povabljena, izda sodišče sodbo zaradi odpovedi.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - najemno razmerje
Če so izpolnjena merila iz prvega odst. 481. čl. ZPP, ki spor iz najemnega oz. zakupnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno za sojenje v sporu okrožno sodišče.
Ni mogoč pregon storilca kaznivega dejanja, če je med dnevom, ko naj bi bilo dejanje storjeno in vložitvijo obtožnega predloga, ko drugih procesnih dejanj ni bilo in obdolženec ni storil še kakšnega enakega ali težjega kaznivega dejanja, pretekel čas, ki ga zakon za to določa.