Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. čl. ZPP/77), v katerem naj opravi predlagani ogled mejnih znamenj in s tem poteka meje, da bo lahko o tožbenem zahtevku šele pravilno odločilo. V primeru pa, da bi se ob ogledu izkazalo, da mejnih znamenj ni ali so slabo vidna, pa v zadevi glede na predlagani tožbeni izrek ne bo mogoče odločiti brez poprejšnje določitve oziroma ureditve meje, o čemer pa se seveda ne odloča v pravdnem postopku (glej čl. 21 ZPP/99).
Kadar sodišče druge stopnje ne more odločiti o ugovoru, ker niso ugotovljena vsa odločilna dejstva, vrne zadevo sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.
Če sodišče napačno revalorizira znesek že plačane odškodnine, na tak izračun ni mogoče opreti odločitve. Ker pa je to dejstvo odločilnega pomena, je dejansko stanje tako nepopolno ugotovljeno in je potrebno sodbo v tem delu razveljaviti.
Tožena stranka je v ugovoru oporekala le plačilu najemnine, ni pa prerekala ostalih vtoževanih stroškov, zato sodišče prve stopnje dejstev v zvezi z ostalimi stroški glede na to, da takrat niso bila sporna, ni bilo dolžno ugotavljati. Dokazujejo se namreč le sporna dejstva.
ZPP (1977) člen 207, 207/2, 207/3, 207, 207/2, 207/3. ZGD člen 365, 365/1, 365, 365/1.
tožba
Dokler ni pravnomočno odločeno o zavrnitvi intervencije (oz. o naknadnem preklicu intervencije, ki je bila že dopuščena), intervenientu in mogoče odreči udeležbe v postopku niti ni mogoče izključiti njegovih pravdnih dejanj. Pripoznava zahtevka na razveljavitev skupščinskega sklepa lahko v določenih okoliščinah pomeni izigranje zamujenega roka za vložitev izpodbojne tožbe.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z zahtevkom za znižanje najemnine, ki sicer predstavlja uveljavljano terjatev, dolžnik tudi po lastnih navedbah ni uspel; zato dolžnik zgolj s takšno navedbo ne more uspešno nasprotovati višini terjatve.
Obsojenec je po izreku sodbe, s katero mu je bila preklicana pogojna obsodba, ker ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena v okviru le-te kot nadaljnji pogoj, obveznost izpolnil. Ker tako ni več podlage za odločitev, da se pogojna obsodba prekliče, je bila izpodbijana sodba s sklepom spremenjena tako, da je bilo odločeno, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.
Če je dejansko stanje ugotovljeno s skladnostjo izpovedbe oškodovanca in mnenja izvedenke sodnomedicinske stroke o načinu nastanka telesne poškodbe, ga ni mogoče pritožbeno izpodbiti s predlaganje zaslišanja priviligirane priče, ki se je pričanju v postopku na prvi stopnji odpovedala pričanju.
Ker je oškodovanec kot tožilec v svojem obtožnem predlogu zgolj navajal določena dejstva in kaznivega dejanja oz. njegovih zak. znakov ni razmejil od obrazložitve stanja stvari, ga je sodišče prve stopnje z dopisom pozvalo, da svojo vlogo (obtožni predlog) popravi v skladu s 434. členom Zakona o kazenskem postopku tako,da bo sposobna za obravnavanje. Hkrati ga je še poučilo o posledicah, če tudi popravljena vloga ne bi vsebovala vseh v zakonu zahtevanih sestavin.
Upnikom, ki so terjatve pravočasno prijavili v postopku prisilne poravnave, teh terjatev ni treba ponovno prijavljati v stečajnem postopku, saj se šteje, da so že prijavljene.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo obsojenčevo pritožbo kot prepozno, saj je sklep, proti kateremu se je pritožil, obsojenec sprejel dne 31.1.2000, pritožbo pa je vložil šele dne 22.2.2000.
Če sodišče v sporu majhne vrednosti razpiše glavno obravnavo in tožeča stranka ne pride na narok, čeprav je bila v redu povabljena, izda sodišče sodbo zaradi odpovedi.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Vse navedbe, s katerimi dolžnik prereka obstoj terjatve upnika, so neupoštevne; dolžnik bi jih namreč moral uveljavljati v pravdnem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov.
ZGD člen 580, 580/1, 580/2, 580/6, 580, 580/1, 580/2, 580/6.
odgovornost družbenika za dolg družbe - odgovornost družbenikov
V primeru, da se obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini ne uskladijo z določbami ZGD v predpisanih rokih, odgovarjajo za obveznosti do upnikov kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetniki. Vzpostavlja se dodatna neomejena subsidiarna odgovornost družbenikov napram upnikom.
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje in terjatve tretjih, ki so nastale zaradi povečanja ali vzdrževanja obstoječega premoženja, predstavljajo dolg, ki bremeni skupno premoženje. Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, pa odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 111, 111/1, 111/4. ZIZ člen 15, 15.
dovolitev izvršbe - terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom
Terjatev iz izvršilnega naslova, ki ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni obstajala, se šteje kot strošek stečajnega postopka. Zato zanjo ne velja prepoved dovolitve izvršbe iz 1.odst. 111. člena ZPPSL.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - najemno razmerje
Če so izpolnjena merila iz prvega odst. 481. čl. ZPP, ki spor iz najemnega oz. zakupnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno za sojenje v sporu okrožno sodišče.