ZSReg člen 29, 29-1, 29-2, 30, 30/1, 30, 30/1, 29, 29-1, 29-2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 36, 36-2, 36, 36-2.
vpis spremembe zastopnika v sodni register
Za vložitev predloga za vpis spremembe zastopnika je pooblaščen novi zastopnik, čeprav v sodni register še ni vpisan kot zastopnik subjekta vpisa, saj se ta vpis s predlogom šele zahteva, ne pa stara zastopnica, kateri je pooblastilo za zastopanje družbe prenehalo že s tem, ko je pristojni organ družbe sprejel sklep o njeni razrešitvi s funkcije.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 58, 58/1, 58, 58/1.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - bolniški stalež
Ne glede na namen dopusta je potrebno upoštevati, da ima delavec v skladu s 1. odst. 58. člena ZDR pravico izrabiti celotni letni dopust do 30. junija naslednjega leta. To pomeni, da ima delavec pravico do izrabe dopusta, čeprav je bil vse leto v bolniškem staležu.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36d, 36d/2, 36d/3, 36d, 36d/2, 36d/3. SKPG-90 člen 12.
trajni presežek - dokazno breme
Tožena stranka je ravnala zakonito, ker je postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev izvajala v skladu z določbami Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo iz l. 1990 in svojega pravilnika, ki kot temeljni izločilni kriterij določata delovno uspešnost, ne pa po Kolektivni pogodbi za dejavnost železniškega prometa (ki kot temeljni kriterij določa strokovno izobrazbo), saj ob začetku postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev navedena panožna kolektivna pogodba še ni veljala.
Dokazno breme, da delavcu ne more prenehati delovno razmerje, ker spada med zaščiteno kategorijo delavcev po 36.d členu ZDR, nosi delavec. Neupoštevne so le gole pritožbene navedbe, da tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo, ker je njegova žena kot nezaposlena prijavljena na zavodu za zaposlovanje, za katere tožnik v pritožbi ne predloži dokazov, tekom postopka pri delodajalcu in na sodišču pa tega niti ni zatrjeval.
Če je tožeča stranka v utemeljitev svojih navedb v tožbi predložila listine v tujem jeziku, niso izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker sodišče na podlagi takšnih listin ni moglo zaključiti, da dejstva, ki jih zatrjuje, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila.
Skladno z določbo 3. odstavka 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l RS, št. 14/90, 5/91), je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela pri delodajalcu. Osnova za izračun odpravnine je plača za zadnje tri mesece, ko je delavec dejansko opravljal delo pri delodajalcu, ne pa nadomestilo plače za čas čakanja na delo. Če pa je bil delavec tako med odpovednim rokom, kot tudi pred začetkom teka odpovednega roka na čakanju (kot začasni presežek), je osnova za izračun odpravnine, ki pripada trajno presežnemu delavcu, plača, ki bi jo delavec prejemal v zadnjem tromesečju pred začetkom teka odpovednega roka, če bi delal.
Ugovor tožene stranke, da ni zavezana za plačilo dolga po pogodbi, ker je kot zastopnik lastnikov poslovnih prostorov, katerih upravnik je, sklenila pogodbo sicer v svojem imenu, ampak na račun zastopanih, bi bilo mogoče upoštevati le v primeru, če bi tožena dokazala, da je tožečo stranko ob sklepanju pogodbe o tem obvestila oziroma, da je tožeča za to dejstvo vedela ali bi po okoliščinah primera lahko sklepala, da nastopa tožena kot zastopnik (3. odst. 85. čl. ZOR).
Pravdni stranki sta imeli kaščo v soposesti. Tožnik je tožencu popolnoma onemogočil ustaljeno uporabo kašče, ko pa je zaklenil, vednar se je toženec poslužil dovoljene samopomoči, ko je nato v kaščo vlomil. Zato tožniku v tej pravdi zaradi motenja posesti ne gre nuditi pravnega varstva.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obstoj terjatve
S trditvami s kateri dolžnik napada obstoj terjatve, ne more biti uspešen, ker bi take trditve moral uveljavljati v postopku do izdaje izvršilnega naslova.
Ker ni jasno, s katerim od različnih originalnih podpisov imetnika ukradene čekovne kartice je sodišče primerjalo ponarejene podpise na ukradenih čekovnih blanketih, se odločitve o bistveno različnih ponarejenih podpisih na čekih s tistimi "na listinskih dokazih v spisu", ne da preizkusiti (13. tčl. 2 ali 354 ZPP/77).
Dolžnik zatrjuje samo nastanek znatnejše škode, do katere bi prišlo, če se ne bi odložila izvršba s prodajo premičnih stvari, ne navaja pa nobenega utemeljenega razloga, ki je potreben kot 2. predpostavka za odlog izvršbe.
ZPP ne predpisuje, da mora biti na pooblastilu datum. Če ga ni, utegne biti to kvečjemu okoliščina, zaradi katere sodišče podvomi v pravilnost pooblastila. V tem primeru s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo.
Tožba na nedopustnost izvršbe je premoženjskopravni spor in ne spor o ukinitvi preživnine ter je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta.
Če v letu dni od kar APP prejme sklep o izvršbi ni bilo priliva sredstev na dolžnikov račun, APP vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. S sprejeto odločitvijo, sodišče ni poseglo v tisti del sklepa o izvršbi, ki predstavlja izvršilni naslov in tudi ni ustavilo izvršbe na morebitnih drugih dolžnikovih računih, skladih, akreditivih ali podobnih naslovih. Izvršbo je ustavilo le v obsegu glede katerega so bili izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 147. člena ZIZ.
Glede na letnika rojstva tožencev, staršev D. K., razvidna iz podatkov sklenjene pogodbe med pravdnimi strankami ter na še neizdelan podpis D. K. na povratnici, pritožbeno sodišče ne dvomi o tej pritožbeni trditvi, zaradi česar je v posledici tega vročitev sodbe sinu pravdnih strank nezakonita, saj je v nasprotju z določilom čl. 142 v zvezi z določilom čl. 141 ZPP/77. Vendar posledic nezakonitega vročanja ne moreta in ne smeta trpeti toženca, saj so jima s tem odvzeti trije (od petnajstih) dnevi za pritožbo, zaradi česar spričo pomembnosti zakonito določenega in nepodaljšljivega pritožbenega roka in posledic njegove zamude prične teči pritožbeni rok v takšnem primeru šele z dejansko vročitvijo sodbe tožencema, torej 18.1. in ne z vročitvijo njunemu sinu dne 15.1.1999. Takšno stališče je že večkrat zavzela tudi sodna praksa.
Na podlagi podatkov pritožbe ni bilo moč ugotoviti, na katero zadevo se pritožba nanaša, in ker pritožnik pritožbe ni ustrezno dopolnil, je prvostopno sodišče v skladu z določilom 2. odstavka 366. člena ZPP/99 njegovo pritožbo pravilno zavrglo kot nepopolno.
ZD člen 163, 212, 220, 221, 221/1, 163, 212, 220, 221, 221/1. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
pritožbena novota - razlog - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Trditev pritožnika, da nepremičnina, ki je predmet izpodbijanega dodatnega sklepa o dedovanju, ne spada v zapuščino, ker da je na njej že za življenja zapustnice on pridobil lastninsko pravico na originaren način, pomeni upoštevno pritožbeno novoto, saj tega dejstva, spričo procesnega postopanja sodišča prve stopnje, ki je izdalo izpodbijani sklep brez nove zapuščinske obravnave, pritožnik opravičljivo ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Na pritožbeni stopnji je prišlo do situacije, ko je med dediči nastal spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. To vprašanje pa terja napotitev dedičev na pravdo.
Toženka je plačala neprofitno najemnino, kar je potrdila sama tožnica. Takšno najemnino je bila toženka dolžna plačati. Višje najemnine, za katero tožnica enkrat zatrjuje, da je neprofitna, drugič, da je profitna, toženka ni bila dolžna plačati. Zato ni podan razlog za odpoved najemne pogodbe iz tretje alinee prvega odstavka 53. člena SZ in pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Z izplačilom odškodnine zavarovalnica vstopi v pravice svojega zavarovanca (oškodovanca) tako, da je njen položaj enak zavarovančevemu. Zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi je odškodninski, pri odškodninskih zahtevkih pa začetek teka zamudnih obresti ni vezan na okoliščino, kdaj je povzročitelj škode izvedel za zahtevek, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (prim. 186. člen ZOR).