Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirnopredelovalne industrije člen 44, 44-4. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1990) člen 33.
znižanje plač - kolektivna pogodba
Določba 4. alinee 44. člena panožne Kolektivne pogodbe celulozne, papirne in papirnopredelovalne industrije (Ur. l. RS, št. 27/91), po kateri so osnovni osebni dohodki lahko nižji od izhodiščnih, če znašajo tuji viri več kot 50% vseh virov poslovnih sredstev, je neustavna in nezakonita, ker zgolj delež tujih virov, neodvisno od poslovnih rezultatov, ni razlog za znižanje osnovnih osebnih dohodkov, ker ni v nobeni povezavi z določbo, da je plača odvisna od delavčevega prispevka k ustvarjenemu dohodku, niti z določbami o dopustnem znižanju plač zaradi slabših poslovnih rezultatov oz. finančnih težav delodajalca.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 111, 111/1, 111/4. ZIZ člen 17, 17/2, 23, 17, 17/2, 23.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - verodostojna listina - izvršilni naslov - stroški stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Čeprav je izvršbo mogoče predlagati tudi na podlagi verodostojne listine (23. čl. ZIZ), to še ne pomeni, da je verodostojna listina tudi izvršilni naslov v smislu 4. odst. 111. čl. ZPPSL, zato izvršbe zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti na podlagi verodostojne listine, ne glede na to, ali gre za terjatev, ki ima naravo stroškov stečajnega postopka.
ZNP člen 33, 33/2, 33, 33/2. ZSReg člen 11, 11/2, 19, 36, 36/1, 19, 36, 36/1, 11, 11/2.
pravni interes za pritožbo
Udeleženec (ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes) ima pravni interes za pritožbo, vendar samo zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče odločilo o zahtevku za vpis v sodni register; tj. le zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče predlog zavrnilo.
ZSReg člen 29, 29-1, 29-2, 30, 30/1, 30, 30/1, 29, 29-1, 29-2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 36, 36-2, 36, 36-2.
vpis spremembe zastopnika v sodni register
Za vložitev predloga za vpis spremembe zastopnika je pooblaščen novi zastopnik, čeprav v sodni register še ni vpisan kot zastopnik subjekta vpisa, saj se ta vpis s predlogom šele zahteva, ne pa stara zastopnica, kateri je pooblastilo za zastopanje družbe prenehalo že s tem, ko je pristojni organ družbe sprejel sklep o njeni razrešitvi s funkcije.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 58, 58/1, 58, 58/1.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - bolniški stalež
Ne glede na namen dopusta je potrebno upoštevati, da ima delavec v skladu s 1. odst. 58. člena ZDR pravico izrabiti celotni letni dopust do 30. junija naslednjega leta. To pomeni, da ima delavec pravico do izrabe dopusta, čeprav je bil vse leto v bolniškem staležu.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36d, 36d/2, 36d/3, 36d, 36d/2, 36d/3. SKPG-90 člen 12.
trajni presežek - dokazno breme
Tožena stranka je ravnala zakonito, ker je postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev izvajala v skladu z določbami Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo iz l. 1990 in svojega pravilnika, ki kot temeljni izločilni kriterij določata delovno uspešnost, ne pa po Kolektivni pogodbi za dejavnost železniškega prometa (ki kot temeljni kriterij določa strokovno izobrazbo), saj ob začetku postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev navedena panožna kolektivna pogodba še ni veljala.
Dokazno breme, da delavcu ne more prenehati delovno razmerje, ker spada med zaščiteno kategorijo delavcev po 36.d členu ZDR, nosi delavec. Neupoštevne so le gole pritožbene navedbe, da tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo, ker je njegova žena kot nezaposlena prijavljena na zavodu za zaposlovanje, za katere tožnik v pritožbi ne predloži dokazov, tekom postopka pri delodajalcu in na sodišču pa tega niti ni zatrjeval.
Skladno z določbo 3. odstavka 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l RS, št. 14/90, 5/91), je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela pri delodajalcu. Osnova za izračun odpravnine je plača za zadnje tri mesece, ko je delavec dejansko opravljal delo pri delodajalcu, ne pa nadomestilo plače za čas čakanja na delo. Če pa je bil delavec tako med odpovednim rokom, kot tudi pred začetkom teka odpovednega roka na čakanju (kot začasni presežek), je osnova za izračun odpravnine, ki pripada trajno presežnemu delavcu, plača, ki bi jo delavec prejemal v zadnjem tromesečju pred začetkom teka odpovednega roka, če bi delal.
Na podlagi ugotovitev, da na žiro računu izdajatelja akceptnega naloga ob dospelosti ni bilo dovolj sredstev za poplačilo celotnega zneska navedenega v akceptnem nalogu in da je do višine sredstev na žiro računu akceptni nalog že bil realiziran, je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v svojem ugovoru ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi konkretizirano izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve. Ugovorna navedba, da ne dolguje ničesar, je povsem pavšalna, saj dolžnik sploh ne pove, zakaj naj upniku ne bi dolgoval izterjevanega zneska (ne pove, ali je plačal, ali blaga sploh ni naročil, je terjatev zastarana itd.), zato je ugovor dolžnika neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik bi moral v ugovoru pojasniti, v čem so očitane nepravilnosti upnikovega zaračunavanja storitev in v zvezi z zatrjevanim sodišču predložiti ustrezne dokaze. Zgolj trditev, da upnik nepravilno zaračunava storitve ni dovolj konkretizirana, da bi bilo dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da upniku ničesar ne dolguje in da za izdajo vtoževanih računov upnik nima pravne podlage, saj nista bila v poslovnem razmerju. Dolžnik je navedel dejstva s katerimi je obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Obstoj pravnega razmerja in obstoj terjatve bo moral v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem dokazati upnik.
Zamudne obresti zastarajo takrat, ko zastara glavnica oziroma glavna terjatev (369. čl. ZOR). Splošni zastaralni rok znaša pet let (371. čl. ZOR). Zamudne obresti so občasna dajatev, ki dospevajo v plačilo v določenih krajših časovnih obdobjih. Te pa po določilu 1. odst. 372. čl. ZOR zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posemezne dajatve. Ker je bila tožba vložena dne 5.9.1995, so vtoževane obresti nedvomno zastarane, saj je cediran znesek v višini 31.507,30 SIT tožeča stranka banki D. plačala dne 2.4.1992, drugi vtoževani znesek v višini 25.955,90 SIT pa dne 2.6.1992.
Razvezana žena, ki nima zaposlitve, v starosti 45 let, s končanimi 4 razredi osnovne šole, ki živi na področju z visoko brezposelnostjo, ki skrbi za bolno mamo in ki ima spričo zdravstvenih težav tudi sama predpisane določene omejitve pri delu, je težko zaposljiva oseba, ki je upravičena do preživnine po 81. členu ZZZDR.
Sodišče dovoli obnovo postopka, če stranka zve za nova dejstva ali najde nove dokaze, vendar samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
Tožba na nedopustnost izvršbe je premoženjskopravni spor in ne spor o ukinitvi preživnine ter je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru navedel, da se računi ne glasijo nanj, pač pa na podjetje D. d.o.o.. S temi dejstvi je torej smiselno zatrjeval, da ničesar ne dolguje, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju.
Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da dolžnik upniku dolguje v izvršilnem predlogu navedeno terjatev, mora dokazati upnik. Zato zadostuje dolžnikova trditev, da se računi ne glasijo nanj.
Navidezna pogodba nima pravnega učinka. Stranka, ki je sama povzročila, da ni prišlo do sklenitve pogodbe, ne more uveljavljati odškodnine za škodo, ki ji je nastala pri pogajanjih.
Ugotovljene spremenjene razmere - povečane življenjske potrebe otroka, dolžnost preživljanja le še enega otroka (od dveh) ter spremenjeno razmerje med zneskom OD in preživnine - terjajo zvišanje preživnine.