Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7. ZDR člen 125, 125-3.
disciplinski postopek - disciplinska obravnava - udeležba delavca - zdravniško opravičilo - pravica do obrambe
Če je bil toženec - zasebni delodajalec obveščen o tožničini zdravstveni nesposobnosti, da se udeleži disciplinske obravnave, pa je odločitev o prenehanju delovnega razmerja izdal v njeni odsotnosti, pri čemer je tudi ni pozval, da po izdaji zahteve za uvedbo postopka primerno odgovori na očitano kršitev, je kršil njeno pravico do obrambe.
ZNP člen 33, 33/2, 33, 33/2. ZSReg člen 11, 11/2, 19, 36, 36/1, 19, 36, 36/1, 11, 11/2.
pravni interes za pritožbo
Udeleženec (ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes) ima pravni interes za pritožbo, vendar samo zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče odločilo o zahtevku za vpis v sodni register; tj. le zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče predlog zavrnilo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v svojem ugovoru sploh ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. Dolžnik ne pojasni, kaj misli z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče dovoli izvršbo (1. odst. 23. čl. ZIZ) na upnikov predlog, ki mora vsebovati podatke iz 1. odst. 40. čl. ZIZ ter imeti priložene verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ. Pred izdajo sklepa sodišče prve stopnje ne izvaja nobenega dokaznega postopka, zato mora dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi navesti dejstva in predložiti dokaze, s katerimi izpodbija dejanski stan upnikove terjatve.
ZDR člen 89, 90, 89, 90. ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-2, 45/2.
disciplinski postopek - olajševalne okoliščine
Preuranjena je odločitev sodišča prve stopnje, če je le na podlagi ugotovljenih olajševalnih okoliščin sklepalo, da je pri tožniku podana pozitivna prognoza, pri tem pa ni zavzelo nobenega stališča do obteževalnih okoliščin in sicer, da je bil tožnik vodja izmene, da je poznal delo carinske službe, poznal je naravo dela, pa ni pravilo ravnal v zvezi z izpolnjevanjem carinske deklaracije. Sodišče prve stopnje bi moralo zavzeti tudi stališče do objektvnih okoliščin (čas, kraj, način storitve, vrsta in vrednost blaga, ki bi lahko prestopila carinsko črto), ki so odločilnega pomena za zakonito izdajo sodne odločbe, zato je sprejeta odločitev najmanj preuranjena.
Po 2. odst. 90. člena ZDR se pogojno odložena izvršitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja lahko prekliče, če delavec v preizkusni dobi stori novo hujšo kršitev delovne obveznosti. Ni potrebno, da bi bila ta kršitev enako huda ali hujša v primerjavi s tisto, zaradi katere je bil izrečen ukrep, mora pa biti opredeljena kot hujša kršitev. Do preklica lahko pride tudi po poteku preizkusne dobe, vendar samo pod pogojem, da je bila nova kršitev storjena med preizkusno dobo.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 58, 58/1, 58, 58/1.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - bolniški stalež
Ne glede na namen dopusta je potrebno upoštevati, da ima delavec v skladu s 1. odst. 58. člena ZDR pravico izrabiti celotni letni dopust do 30. junija naslednjega leta. To pomeni, da ima delavec pravico do izrabe dopusta, čeprav je bil vse leto v bolniškem staležu.
Skladno z določbo 3. odstavka 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l RS, št. 14/90, 5/91), je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela pri delodajalcu. Osnova za izračun odpravnine je plača za zadnje tri mesece, ko je delavec dejansko opravljal delo pri delodajalcu, ne pa nadomestilo plače za čas čakanja na delo. Če pa je bil delavec tako med odpovednim rokom, kot tudi pred začetkom teka odpovednega roka na čakanju (kot začasni presežek), je osnova za izračun odpravnine, ki pripada trajno presežnemu delavcu, plača, ki bi jo delavec prejemal v zadnjem tromesečju pred začetkom teka odpovednega roka, če bi delal.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v svojem ugovoru ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi konkretizirano izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve. Ugovorna navedba, da ne dolguje ničesar, je povsem pavšalna, saj dolžnik sploh ne pove, zakaj naj upniku ne bi dolgoval izterjevanega zneska (ne pove, ali je plačal, ali blaga sploh ni naročil, je terjatev zastarana itd.), zato je ugovor dolžnika neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
izvršba na premičnine - prodaja stvari - poplačilo upnika - ustavitev izvršbe - sklep o ustavitvi izvršbe
Ustavitev izvršbe na premičnine s sklepom v smislu 1. odst. 95. čl. ZIZ bo v obravnavanem primeru mogoča šele po pravnomočnosti sklepa o poplačilu in pod pogojem, da upnik v postopku ni bil v celoti poplačan. V primeru, če je bil upnik že v celoti poplačan, po ZIZ ni predvidena izdaja posebnega sklepa o ustavitvi izvršbe (čeprav tak sklep ni protipraven in je za stranke celo koristen), predvsem pa v takem primeru ni mogoče izdati sklepa o ustavitvi iz razlogov po 1. odst. 95. čl. ZIZ, saj se izvršba ne ustavlja zato, ker ne bi bile prodane vse stvari, temveč zato, ker je upnik v celoti poplačan in je torej namen izvršilnega postopka dosežen.
Ker je tudi ravnanje predstavnika kmetijske zadruge mogoče obravnavati enako kot ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti in ker je v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZDen mišljeno z izrazom podržavljeno tudi tisto premoženje, ki je prešlo v splošno ljudsko premoženje (kot v obravnavanem primeru), je moralo sodišče prve stopnje natančno ugotoviti ali je bila v konkretni zadevi kupoprodajna pogodba sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače. Predlagatelj je tisti, ki mora dokazati, da je bila konkretna pogodba sklenjena v okoliščinah iz 5. člena ZDen, torej da je v zvezi s sklenitvijo pravnega posla obstajalo takšno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je merilo na sklenitev pravnega posla.
Z izplačilom odškodnine zavarovalnica vstopi v pravice svojega zavarovanca (oškodovanca) tako, da je njen položaj enak zavarovančevemu. Zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi je odškodninski, pri odškodninskih zahtevkih pa začetek teka zamudnih obresti ni vezan na okoliščino, kdaj je povzročitelj škode izvedel za zahtevek, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (prim. 186. člen ZOR).
Če toženec zatrjuje, da je vse plačal kar je bil dolžan, mora za to predložiti dokaze, ne pa da zatrjuje, da je žrtev svoje raztresenosti, ker je prav vsa potrdila izgubil.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/6, 111, 111/2, 112, 112/6.
pravočasnost pritožbe
Pritožba je bila vložena na pristojno sodišče po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna. Vložitev pritožbe dne 16.12.1999 pri nepristojnem sodišču namreč ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika - pooblaščene odvetnice in je po 6. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteti za pravočasno, ker je bila pritožba naslovljena in poslana na isti naslov.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik bi moral v ugovoru pojasniti, v čem so očitane nepravilnosti upnikovega zaračunavanja storitev in v zvezi z zatrjevanim sodišču predložiti ustrezne dokaze. Zgolj trditev, da upnik nepravilno zaračunava storitve ni dovolj konkretizirana, da bi bilo dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da upniku ničesar ne dolguje in da za izdajo vtoževanih računov upnik nima pravne podlage, saj nista bila v poslovnem razmerju. Dolžnik je navedel dejstva s katerimi je obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Obstoj pravnega razmerja in obstoj terjatve bo moral v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem dokazati upnik.
Ker ni jasno, s katerim od različnih originalnih podpisov imetnika ukradene čekovne kartice je sodišče primerjalo ponarejene podpise na ukradenih čekovnih blanketih, se odločitve o bistveno različnih ponarejenih podpisih na čekih s tistimi "na listinskih dokazih v spisu", ne da preizkusiti (13. tčl. 2 ali 354 ZPP/77).
Po 1. odstavku 14. člena ZTLR ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu solastniškemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. To pomeni, da solastnik participira na solastni stvari sorazmerno s svojim solastniškim deležem tako pri plodovih in drugih koristih, kot tudi pri stroških in drugih bremenih v zvezi z uporabo solastne stvari (prim. 6. odstavek 15. člena ZTLR). Z nakupom solastniškega deleža pa kupec vstopi v obstoječ lastninski položaj solastninske skupnosti z istimi pravicami in obveznostmi, ki jih je imel dotlej prodajalec, v sorazmerju z velikostjo svojega solastninskega deleža.