ZTLR člen 14, 14/1, 39, 14, 14/1, 39. ZOR člen 214, 215, 219, 214, 215, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
Tožeča stranka ne uživa posesti stanovanjske hiše v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, zato ker toženec uporablja in uživa celotno nepremičnino. Ravno v tem pa je bistvo prikrajšanja tožnice, saj tožečeva uporaba stanovanjske hiše v celoti predstavlja poseg v pravico tožnice do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njunim solastniškim deležem (1. odst. 14. čl. ZTLR), neizročitev ključev obstoječe ključavnice na vhodnih vratih pa celo izključitev od možnosti takšne souporabe. Dokler razmerja med solastniki niso urejena je treba na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža in na drugi obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega deleža. S tako uporabo ima toženec korist, ki je v brezplačni uporabi solastniškega deleža tožeče stranke. Navedeno narekuje materialnopravno presojo, da mora toženec tožeči stranki plačati za uporabo njenega solastniškega deleža na nepremičnini za določeno preteklo obdobje (214. čl. in 219. čl. ZOR). Morebitni potrebni in koristni stroški v zvezi s stanovanjsko hišo pa so lahko le predmet samostojnega zahtevka tistega, ki je takšne stroške imel, na doseženo obogatitev pa v konkretnem primeru ne morejo pa vplivati (215. čl. ZOR in 39. čl. ZTLR).
Ker ni jasno, s katerim od različnih originalnih podpisov imetnika ukradene čekovne kartice je sodišče primerjalo ponarejene podpise na ukradenih čekovnih blanketih, se odločitve o bistveno različnih ponarejenih podpisih na čekih s tistimi "na listinskih dokazih v spisu", ne da preizkusiti (13. tčl. 2 ali 354 ZPP/77).
Ker je bila skodelica izdelana po natančnih navodilih naročnika in ob sodelovanju avtorja, ki je izdelek večkrat pregledal, preden je dovolil, da se pripravi končni izdelek (kot njegova skodelica), je skodelico mogoče šteti kot avtorsko delo. Sicer pa pri skodelici ni pomemben samo ročaj z značilnim grbastim oprijemačem, ampak je pomembna kombinacija vseh elementov (barve in oblike, žganja in lošča) ki predstavlja (individualno) ustvarjalnost, ne pa zgolj prevzemanje znanih rešitev.
Za verodostojno listino, na podlagi katere sodišče dovoli izvršbo, se v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ šteje tudi faktura oziroma račun in ne le overjen izpisek iz poslovnih knjig. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavnitev izvšilnega predloga za zneska, na katera se navedena računa glasita (218.45,80 SIT in 220.101,20 SIT).
Ker je med pravdnima strankama spor o tem, ali je šlo za dogovorjeno provizijo z devizno klavzulo in ker tožena stranka ugovarja previsoko provizijo, je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
zaznamba spora - oblika zahtevka - ugotovitev dejanskega stanja
Za dovolitev zaznambe spora ni dovolj, da je iz tožbenih navedb mogoče sklepati, da zahtevek meri na prenehanje lastninske pravice toženca in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ampak mora biti tožbeni zahtevek tudi oblikovan tako, da od sodišča zahteva ugotovitev tožnikove stvarne pravice na nepremičnini ali prenehanje take pravice toženca.
Ker sodišče prve stopnje ni s sklepom odmerilo stroškov za izvedenca, s posebnim sklepom pa nalaga tožeči stranki doplačilo predujma, sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato treba zadevo razveljaviti.
ZST člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZPP člen 169, 169/2, 339, 339/2, 339/2-14, 169, 169/2, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodne takse - predložitev dokazov in trditveno breme
Zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks z obrazložitvijo, da toženca nista predložila nobenih listin, na podlagi katerih bi bilo mogoče o predlogu odločiti, ni v skladu z vsebino listin, ki so v spisu. Toženca sta namreč predložila listine, označene kot priloge B 22 do B 24, ki so listine, kakršne zahteva 2. odst. 169. čl. ZPP oziroma 2. odst. 13. čl. ZST, navedbe tožencev pa vsebujejo še dodatne dokazne predloge v smislu navedenih določb, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Upoštevani posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe so le takšni razlogi, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije, dolžniku začasno onemogočajo izpolnitev obveznosti. Odlog izvršbe iz teh razlogov je namreč mogoč največ za tri mesece.
Pravica do ugotovitve in delitve skupnega premoženja, pridobljenega z delomv času trajanja zakonske zveze ne pripada samo zakoncema, ampak tudi njunim dedičem, glede na to, da gre za stvarnopravni zahtevek.
Ker izpodbijanega sklepa o dedovanju glede parcele št. 200/2 ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov, zakaj je ta parcela dodeljena zakonitim dedičem in ne oporočni dedinji, je podana bistvena kršitev določb postopka, zaradi katerega je bilo treba sklep v izpodbijanem delu razveljaviti.
Razvezana žena, ki nima zaposlitve, v starosti 45 let, s končanimi 4 razredi osnovne šole, ki živi na področju z visoko brezposelnostjo, ki skrbi za bolno mamo in ki ima spričo zdravstvenih težav tudi sama predpisane določene omejitve pri delu, je težko zaposljiva oseba, ki je upravičena do preživnine po 81. členu ZZZDR.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da je račun štev. 14/ARH-99 reklamiral in da je del zneska v višini 400.000,00 SIT tudi plačal, s čimer je navedel dejstva, s katerimi je svoj ugovor utemeljeval. V dokaz svojih trditev pa je predložil tudi reklamacijo (priloga B3) in ftk. potrdil o delnih plačilih (priloga B3 in B4), kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
Tožeča stranka je pri sodišču uveljavljala plačilo zamudnih obresti in od obračunanih zamudnih obresti še zakonite zamudne obresti od 8.5.1997 dalje. Ker je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki od uveljavljanih obračunanih obresti priznalo zamudne obresti od 8.5.1997 dalje do plačila.