Ker je narok po predlogu za vrnitev v prejšnje stanje obligatoren (razen predpisane izjeme po 2. odst. 121. čl. ZPP/77), bi moralo sodišče prve stopnje predlagatelja zaslišati o okoliščinah izostanka iz prvega naroka, ne pa izven naroka njegov predlog zavrniti kot neutemeljen.
Ker je tudi ravnanje predstavnika kmetijske zadruge mogoče obravnavati enako kot ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti in ker je v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZDen mišljeno z izrazom podržavljeno tudi tisto premoženje, ki je prešlo v splošno ljudsko premoženje (kot v obravnavanem primeru), je moralo sodišče prve stopnje natančno ugotoviti ali je bila v konkretni zadevi kupoprodajna pogodba sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače. Predlagatelj je tisti, ki mora dokazati, da je bila konkretna pogodba sklenjena v okoliščinah iz 5. člena ZDen, torej da je v zvezi s sklenitvijo pravnega posla obstajalo takšno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je merilo na sklenitev pravnega posla.
ZPP člen 116, 497, 497/2, 497/3, 116, 497, 497/2, 497/3.
vrnitev v prejšnje stanje - napoved pritožbe
Ker v postopku toženo stranko zastopa pooblaščenka, mora v tem primeru opravičljiv razlog obstajati na strani pooblaščenke same in ne njene stranke (prim. 1. odst. 86. člena ZPP). Razlogi za vrnitev v prejšnje stanje so opravičljivi le, če stranka dokaže, da ni kriva za zamudo. Sodna taksa za pritožbo je bila plačana dne 19.11.1999, kar je v danem roku. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nepravilno štelo, da je napoved pritožbe umaknjena.
Ni utemeljen zahtevek na odpoved najemne pogodbe, če je najemno razmerje ob izdaji prvostopne sodbe že prenehalo z iztekom odpovednega roka na podlagi najemnikove odpovedi najemne pogodbe.
Če bi zakon želel poskus mirne ureditve spornega razmerja predpisati kot procesno predpostavko za uvedbo pravdnega ali drugega postopka, bi to moral izrecno in na nedvoumen način določiti. Tako pa ni mogoče šteti, da stranka, ki se ni predhodno obrnila s svojim zahtevkom na državno pravobranilstvo v skladu s 14. čl. ZDPra, tega ne more uveljavljati v pravdi oziroma drugem postopku. Tožeča stranka je spor za povračilo plačane najemnine za obdobje od dneva, ko bi morala biti sklenjena pogodba o prodaji stanovanja, do dneva, ko je bila dejansko sklenjena, opredelila kot spor iz neupravičene pridobitve, torej na podlagi 210. čl. ZOR, sodišče prve stopnje pa kot odškodninski spor na podlagi 183. ZOR. Vendar pa določbe ZOR (ne 183. čl. ne 210. čl. in nadaljnji) v obravnavanem sporu ne pridejo v poštev. Primarni interes privatizacijskega upravičenca po SZ je sklenitev prodajne pogodbe. Njegovi interesi so v primeru kršitve kontrahirne dolžnosti zavarovani s prisilno sklenitvijo prodajne pogodbe za stanovanje za kupnino, ki se oblikuje po vrednosti točke na 30. dan po vložitvi zahteve za stanovanje (5. odst. 117. čl. SZ). Če bi bil poleg tega upravičen tudi do vrnitve plačane (neprofitne) najemnine, bi bil deležen dvojnega pravnega varstva: sklenitve prodajne pogodbe za kupnino po vrednosti točke na 30. dan po vložitvi zahteve za odkup in še do odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti.
Zamudne obresti zastarajo takrat, ko zastara glavnica oziroma glavna terjatev (369. čl. ZOR). Splošni zastaralni rok znaša pet let (371. čl. ZOR). Zamudne obresti so občasna dajatev, ki dospevajo v plačilo v določenih krajših časovnih obdobjih. Te pa po določilu 1. odst. 372. čl. ZOR zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posemezne dajatve. Ker je bila tožba vložena dne 5.9.1995, so vtoževane obresti nedvomno zastarane, saj je cediran znesek v višini 31.507,30 SIT tožeča stranka banki D. plačala dne 2.4.1992, drugi vtoževani znesek v višini 25.955,90 SIT pa dne 2.6.1992.
Ker je bila skodelica izdelana po natančnih navodilih naročnika in ob sodelovanju avtorja, ki je izdelek večkrat pregledal, preden je dovolil, da se pripravi končni izdelek (kot njegova skodelica), je skodelico mogoče šteti kot avtorsko delo. Sicer pa pri skodelici ni pomemben samo ročaj z značilnim grbastim oprijemačem, ampak je pomembna kombinacija vseh elementov (barve in oblike, žganja in lošča) ki predstavlja (individualno) ustvarjalnost, ne pa zgolj prevzemanje znanih rešitev.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
dokazni postopek - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe in ki toženo stranko praviloma vežejo. Ta dokaz pa ni bil vpogledan v dokaznem postopku na glavni obravnavi, ker ga je tožeča stranka sodišču predložila že po koncu glavne obravnave. S tem je bilo toženi stranki onemogočeno obravnavanje predloženega dokaza v zvezi s pogodbenimi določili, ki veljajo v konkretnem primeru in na katerega se opirata tako tožbeni zahtevek kot tudi izpodbijana odločba.
vknjižba lastninske pravice - veljavni pravni temelj
Listine, ki so podlaga za vknjižbo, določa 21. člen ZZK, pri čemer se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj, nepremičnina pa mora biti v listini označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.
Delni uspeh tožeče stranke v pravdi glede stroškov postopka narekuje uporabo določbe 2. odstavka 154. člena ZPP/77, po kateri lahko določi sodišče glede na doseženi uspeh, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Ker izpodbijanega sklepa o dedovanju glede parcele št. 200/2 ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov, zakaj je ta parcela dodeljena zakonitim dedičem in ne oporočni dedinji, je podana bistvena kršitev določb postopka, zaradi katerega je bilo treba sklep v izpodbijanem delu razveljaviti.
odlog izvršbe - stroški, ki so bili potrebni za izvršbo
Slabo zdravstveno stanje obeh dolžnikov ne predstavlja posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe v smislu drugega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo (5. odstavek 38. čl. ZIZ), ko je zaključek o potrebnosti stroškov za izvršbo naredilo na podlagi računa, ki ne vsebuje specifikacije o tem, koliko ur dela je bilo potrebno v zvezi z delno odstranitvijo dvoriščne ograje in koliko materiala in v kakšni vrednosti je bilo uporabljenega. Zato je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
Če je taksa za tožbo in opomin plačana v roku iz opomina, ni pogojev za domnevo o umiku tožbe po četrtem odstavku 180. člena ZPP zgolj iz razloga, ker potrdilo o plačilu kot dokaz ni bilo v tem roku predloženo sodišču.
Tožba na nedopustnost izvršbe je premoženjskopravni spor in ne spor o ukinitvi preživnine ter je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta.
zaznamba spora - oblika zahtevka - ugotovitev dejanskega stanja
Za dovolitev zaznambe spora ni dovolj, da je iz tožbenih navedb mogoče sklepati, da zahtevek meri na prenehanje lastninske pravice toženca in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ampak mora biti tožbeni zahtevek tudi oblikovan tako, da od sodišča zahteva ugotovitev tožnikove stvarne pravice na nepremičnini ali prenehanje take pravice toženca.
ZTLR člen 14, 14/1, 39, 14, 14/1, 39. ZOR člen 214, 215, 219, 214, 215, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
Tožeča stranka ne uživa posesti stanovanjske hiše v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, zato ker toženec uporablja in uživa celotno nepremičnino. Ravno v tem pa je bistvo prikrajšanja tožnice, saj tožečeva uporaba stanovanjske hiše v celoti predstavlja poseg v pravico tožnice do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njunim solastniškim deležem (1. odst. 14. čl. ZTLR), neizročitev ključev obstoječe ključavnice na vhodnih vratih pa celo izključitev od možnosti takšne souporabe. Dokler razmerja med solastniki niso urejena je treba na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža in na drugi obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega deleža. S tako uporabo ima toženec korist, ki je v brezplačni uporabi solastniškega deleža tožeče stranke. Navedeno narekuje materialnopravno presojo, da mora toženec tožeči stranki plačati za uporabo njenega solastniškega deleža na nepremičnini za določeno preteklo obdobje (214. čl. in 219. čl. ZOR). Morebitni potrebni in koristni stroški v zvezi s stanovanjsko hišo pa so lahko le predmet samostojnega zahtevka tistega, ki je takšne stroške imel, na doseženo obogatitev pa v konkretnem primeru ne morejo pa vplivati (215. čl. ZOR in 39. čl. ZTLR).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru navedel, da se računi ne glasijo nanj, pač pa na podjetje D. d.o.o.. S temi dejstvi je torej smiselno zatrjeval, da ničesar ne dolguje, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju.
Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da dolžnik upniku dolguje v izvršilnem predlogu navedeno terjatev, mora dokazati upnik. Zato zadostuje dolžnikova trditev, da se računi ne glasijo nanj.
Roditelj, ki mu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, mora poskrbeti za vse redne potrebe otroka (vključno z zagotovitvijo oblačil) ter jih poravnati iz preživnine in iz lastnega prispevka. To je predvsem v interesu otroka, saj ima tisti od staršev, pri katerem otrok stalno živi, nedvomno boljši vpogled v potrebe otroka in boljšo možnost poskrbeti za to, da je iz sredstev staršev pokritih čimveč nujnih in koristnih otrokovih potreb. To pa je najlažje doseči s plačevanjem preživnine v denarju, še posebej, če, tako kot v konkretnem primeru, dogovora med staršema ni.