sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da servisna storitev, katere plačilo zahteva upnik, ni bila opravljena. Ker gre za pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo z resnično, je dolžnikov ugovor obrazložen.
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
Upoštevani posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe so le takšni razlogi, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije, dolžniku začasno onemogočajo izpolnitev obveznosti. Odlog izvršbe iz teh razlogov je namreč mogoč največ za tri mesece.
vknjižba lastninske pravice - veljavni pravni temelj
Listine, ki so podlaga za vknjižbo, določa 21. člen ZZK, pri čemer se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj, nepremičnina pa mora biti v listini označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.
Glede na to, da prvi poskus rubeža ni bil brezuspešen temveč sploh ni bil opravljen, pogoji za ustavitev izvršbe, iz razloga, ker upnik v roku treh mesecev ni predlagal ponovnega rubeža, niso izpolnjeni.
Če bi zakon želel poskus mirne ureditve spornega razmerja predpisati kot procesno predpostavko za uvedbo pravdnega ali drugega postopka, bi to moral izrecno in na nedvoumen način določiti. Tako pa ni mogoče šteti, da stranka, ki se ni predhodno obrnila s svojim zahtevkom na državno pravobranilstvo v skladu s 14. čl. ZDPra, tega ne more uveljavljati v pravdi oziroma drugem postopku. Tožeča stranka je spor za povračilo plačane najemnine za obdobje od dneva, ko bi morala biti sklenjena pogodba o prodaji stanovanja, do dneva, ko je bila dejansko sklenjena, opredelila kot spor iz neupravičene pridobitve, torej na podlagi 210. čl. ZOR, sodišče prve stopnje pa kot odškodninski spor na podlagi 183. ZOR. Vendar pa določbe ZOR (ne 183. čl. ne 210. čl. in nadaljnji) v obravnavanem sporu ne pridejo v poštev. Primarni interes privatizacijskega upravičenca po SZ je sklenitev prodajne pogodbe. Njegovi interesi so v primeru kršitve kontrahirne dolžnosti zavarovani s prisilno sklenitvijo prodajne pogodbe za stanovanje za kupnino, ki se oblikuje po vrednosti točke na 30. dan po vložitvi zahteve za stanovanje (5. odst. 117. čl. SZ). Če bi bil poleg tega upravičen tudi do vrnitve plačane (neprofitne) najemnine, bi bil deležen dvojnega pravnega varstva: sklenitve prodajne pogodbe za kupnino po vrednosti točke na 30. dan po vložitvi zahteve za odkup in še do odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je ugovor vložil pravočasno, vendar pa v njem ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Zato je ugovor neutemeljen.
odlog izvršbe - stroški, ki so bili potrebni za izvršbo
Slabo zdravstveno stanje obeh dolžnikov ne predstavlja posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe v smislu drugega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo (5. odstavek 38. čl. ZIZ), ko je zaključek o potrebnosti stroškov za izvršbo naredilo na podlagi računa, ki ne vsebuje specifikacije o tem, koliko ur dela je bilo potrebno v zvezi z delno odstranitvijo dvoriščne ograje in koliko materiala in v kakšni vrednosti je bilo uporabljenega. Zato je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
Če je taksa za tožbo in opomin plačana v roku iz opomina, ni pogojev za domnevo o umiku tožbe po četrtem odstavku 180. člena ZPP zgolj iz razloga, ker potrdilo o plačilu kot dokaz ni bilo v tem roku predloženo sodišču.
ZPP člen 116, 497, 497/2, 497/3, 116, 497, 497/2, 497/3.
vrnitev v prejšnje stanje - napoved pritožbe
Ker v postopku toženo stranko zastopa pooblaščenka, mora v tem primeru opravičljiv razlog obstajati na strani pooblaščenke same in ne njene stranke (prim. 1. odst. 86. člena ZPP). Razlogi za vrnitev v prejšnje stanje so opravičljivi le, če stranka dokaže, da ni kriva za zamudo. Sodna taksa za pritožbo je bila plačana dne 19.11.1999, kar je v danem roku. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nepravilno štelo, da je napoved pritožbe umaknjena.
zavrženje predloga za izvršbo - bistvena kršitev določb postopka
Na podlagi sodbe s katero je bilo odločeno, da ostane sklep o izvršbi v celoti v veljavi, ni mogoče vložiti novega predloga za izvršbo in seveda tudi ne odločati o njem. Sklep o izvršbi izdan na podlagi take sodbe je treba razveljaviti in predlog za izvršbo zavreči.
zamudne obresti - obresti - odškodnina - negmotna škoda
Zakonite zamudne obresti od pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo od dneva izdaje sodbe prve stopnje, s katero je odškodnina odmerjena.
ZPP člen 158, 158/1, 189, 189/1, 158, 158/1, 189, 189/1.
povrnitev pravdnih stroškov - izpolnitev zahtevka
Ko gre za vprašanje izpolnitve zahtevka v zvezi s povrnitvijo pravdnih stroškov, o izpolnjenem zahtekvu ni mogoče govoriti, če tožbe tožniku še ni bila vložena.
ZPP člen 116, 116/1, 116, 116/1. ZOR člen 111, 111. ZPD člen 6, 13, 6, 13.
opravičljiv razlog - CENA - prodajna pogodba - zmota
Vabilo za glavno obravnavo je tožena stranka prejela 11.3.1999 (potrdilo o vročitvi, speto k l.št. 9). Če si ni pravočasno zagotovila pooblaščenca, sodi to v njeno sfero. Zaradi njene neaktivnosti ne more trpeti nasprotna stranka, ki ima pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. čl. Ustave RS). Če je tožeča stranka pristala na ceno, v kateri prometni davek ni bil upoštevan, pa se je naknadno izkazalo, da je zmotno menila, da gre za primere iz 6. čl. ZPD, ne more enostransko spremeniti pogodbene cene (prim. 111. čl. ZOR). Zato njen zahtevek na plačilo na podlagi omenjenega bremepisa ni utemeljen.
Po določbi 1. odst. 467. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče zato pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni moglo upoštevati.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
dokazni postopek - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe in ki toženo stranko praviloma vežejo. Ta dokaz pa ni bil vpogledan v dokaznem postopku na glavni obravnavi, ker ga je tožeča stranka sodišču predložila že po koncu glavne obravnave. S tem je bilo toženi stranki onemogočeno obravnavanje predloženega dokaza v zvezi s pogodbenimi določili, ki veljajo v konkretnem primeru in na katerega se opirata tako tožbeni zahtevek kot tudi izpodbijana odločba.
Ugotovljene spremenjene razmere - povečane življenjske potrebe otroka, dolžnost preživljanja le še enega otroka (od dveh) ter spremenjeno razmerje med zneskom OD in preživnine - terjajo zvišanje preživnine.