Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
Če bi zakon želel poskus mirne ureditve spornega razmerja predpisati kot procesno predpostavko za uvedbo pravdnega ali drugega postopka, bi to moral izrecno in na nedvoumen način določiti. Tako pa ni mogoče šteti, da stranka, ki se ni predhodno obrnila s svojim zahtevkom na državno pravobranilstvo v skladu s 14. čl. ZDPra, tega ne more uveljavljati v pravdi oziroma drugem postopku. Tožeča stranka je spor za povračilo plačane najemnine za obdobje od dneva, ko bi morala biti sklenjena pogodba o prodaji stanovanja, do dneva, ko je bila dejansko sklenjena, opredelila kot spor iz neupravičene pridobitve, torej na podlagi 210. čl. ZOR, sodišče prve stopnje pa kot odškodninski spor na podlagi 183. ZOR. Vendar pa določbe ZOR (ne 183. čl. ne 210. čl. in nadaljnji) v obravnavanem sporu ne pridejo v poštev. Primarni interes privatizacijskega upravičenca po SZ je sklenitev prodajne pogodbe. Njegovi interesi so v primeru kršitve kontrahirne dolžnosti zavarovani s prisilno sklenitvijo prodajne pogodbe za stanovanje za kupnino, ki se oblikuje po vrednosti točke na 30. dan po vložitvi zahteve za stanovanje (5. odst. 117. čl. SZ). Če bi bil poleg tega upravičen tudi do vrnitve plačane (neprofitne) najemnine, bi bil deležen dvojnega pravnega varstva: sklenitve prodajne pogodbe za kupnino po vrednosti točke na 30. dan po vložitvi zahteve za odkup in še do odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženka pritožbo zoper sklep, s katerim ji je bil izrečen sodni opomin, vložila 5 dni po izteku pritožbenega roka ter je zato utemeljeno njeno pritožbo zavrglo kot prepozno. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo obdolženke, ki niti ni navedla pritožbenih razlogov in ni obrazložila svoje pritožbe, zavrnilo kot neutemeljeno.
Da lahko sodišče skrbno oceni vse okoliščine v zvezi s pogoji za oprostitev plačila stroškov postopka, mora stranka v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP predlogu za oprostitev priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze. Enaka obveznost velja za mladoletnika. Le ko sodišče razpolaga z vsemi dokazi, lahko, kot mu nalaga zakon, skrbno presodilo vse okoliščine. Ker mladoletni tožnik predlogu za oprostitev stroškov postopka tudi po naknadnem pozivu sodišča ni priložil vseh potrebnih dokazov (podatkov o dohodkih matere), dokazno breme pa nosi sam, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel izkazati pogojev za taksno oprostitev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/6, 111, 111/2, 112, 112/6.
pravočasnost pritožbe
Pritožba je bila vložena na pristojno sodišče po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna. Vložitev pritožbe dne 16.12.1999 pri nepristojnem sodišču namreč ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika - pooblaščene odvetnice in je po 6. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteti za pravočasno, ker je bila pritožba naslovljena in poslana na isti naslov.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da je račun štev. 14/ARH-99 reklamiral in da je del zneska v višini 400.000,00 SIT tudi plačal, s čimer je navedel dejstva, s katerimi je svoj ugovor utemeljeval. V dokaz svojih trditev pa je predložil tudi reklamacijo (priloga B3) in ftk. potrdil o delnih plačilih (priloga B3 in B4), kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
ZPP člen 158, 158/1, 189, 189/1, 158, 158/1, 189, 189/1.
povrnitev pravdnih stroškov - izpolnitev zahtevka
Ko gre za vprašanje izpolnitve zahtevka v zvezi s povrnitvijo pravdnih stroškov, o izpolnjenem zahtekvu ni mogoče govoriti, če tožbe tožniku še ni bila vložena.
zamudne obresti - obresti - odškodnina - negmotna škoda
Zakonite zamudne obresti od pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo od dneva izdaje sodbe prve stopnje, s katero je odškodnina odmerjena.
Stranki zavarovalne pogodbe se lahko dogovorita za drugačen začetek učinkovanja zavarovalnega kritja, kot ga določajo splošni pogoji (7. čl. Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO 93 v zvezi s 7. čl. Pogojev za zavarovanje imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO Plus 91).
Z izplačilom odškodnine zavarovalnica vstopi v pravice svojega zavarovanca (oškodovanca) tako, da je njen položaj enak zavarovančevemu. Zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi je odškodninski, pri odškodninskih zahtevkih pa začetek teka zamudnih obresti ni vezan na okoliščino, kdaj je povzročitelj škode izvedel za zahtevek, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (prim. 186. člen ZOR).
Sodišče dovoli obnovo postopka, če stranka zve za nova dejstva ali najde nove dokaze, vendar samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da upniku ničesar ne dolguje in da za izdajo vtoževanih računov upnik nima pravne podlage, saj nista bila v poslovnem razmerju. Dolžnik je navedel dejstva s katerimi je obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Obstoj pravnega razmerja in obstoj terjatve bo moral v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem dokazati upnik.
Zamudne obresti zastarajo takrat, ko zastara glavnica oziroma glavna terjatev (369. čl. ZOR). Splošni zastaralni rok znaša pet let (371. čl. ZOR). Zamudne obresti so občasna dajatev, ki dospevajo v plačilo v določenih krajših časovnih obdobjih. Te pa po določilu 1. odst. 372. čl. ZOR zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posemezne dajatve. Ker je bila tožba vložena dne 5.9.1995, so vtoževane obresti nedvomno zastarane, saj je cediran znesek v višini 31.507,30 SIT tožeča stranka banki D. plačala dne 2.4.1992, drugi vtoževani znesek v višini 25.955,90 SIT pa dne 2.6.1992.
ZTLR člen 14, 14/1, 39, 14, 14/1, 39. ZOR člen 214, 215, 219, 214, 215, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
Tožeča stranka ne uživa posesti stanovanjske hiše v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, zato ker toženec uporablja in uživa celotno nepremičnino. Ravno v tem pa je bistvo prikrajšanja tožnice, saj tožečeva uporaba stanovanjske hiše v celoti predstavlja poseg v pravico tožnice do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njunim solastniškim deležem (1. odst. 14. čl. ZTLR), neizročitev ključev obstoječe ključavnice na vhodnih vratih pa celo izključitev od možnosti takšne souporabe. Dokler razmerja med solastniki niso urejena je treba na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža in na drugi obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega deleža. S tako uporabo ima toženec korist, ki je v brezplačni uporabi solastniškega deleža tožeče stranke. Navedeno narekuje materialnopravno presojo, da mora toženec tožeči stranki plačati za uporabo njenega solastniškega deleža na nepremičnini za določeno preteklo obdobje (214. čl. in 219. čl. ZOR). Morebitni potrebni in koristni stroški v zvezi s stanovanjsko hišo pa so lahko le predmet samostojnega zahtevka tistega, ki je takšne stroške imel, na doseženo obogatitev pa v konkretnem primeru ne morejo pa vplivati (215. čl. ZOR in 39. čl. ZTLR).
Ker iz najemne pogodbe ne izhaja, da bi A. kot najemnik sklenil to pogodbo kot samostojni podjetnik posameznik, je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da so podani pogoji, ki jih določa 481. člen ZPP za to, da je mogoče nek spor opredeliti kot gospodarski spor.