postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da upniku ničesar ne dolguje in da za izdajo vtoževanih računov upnik nima pravne podlage, saj nista bila v poslovnem razmerju. Dolžnik je navedel dejstva s katerimi je obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Obstoj pravnega razmerja in obstoj terjatve bo moral v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem dokazati upnik.
Stranki zavarovalne pogodbe se lahko dogovorita za drugačen začetek učinkovanja zavarovalnega kritja, kot ga določajo splošni pogoji (7. čl. Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO 93 v zvezi s 7. čl. Pogojev za zavarovanje imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO Plus 91).
Delni uspeh tožeče stranke v pravdi glede stroškov postopka narekuje uporabo določbe 2. odstavka 154. člena ZPP/77, po kateri lahko določi sodišče glede na doseženi uspeh, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Toženka je plačala neprofitno najemnino, kar je potrdila sama tožnica. Takšno najemnino je bila toženka dolžna plačati. Višje najemnine, za katero tožnica enkrat zatrjuje, da je neprofitna, drugič, da je profitna, toženka ni bila dolžna plačati. Zato ni podan razlog za odpoved najemne pogodbe iz tretje alinee prvega odstavka 53. člena SZ in pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Z izplačilom odškodnine zavarovalnica vstopi v pravice svojega zavarovanca (oškodovanca) tako, da je njen položaj enak zavarovančevemu. Zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi je odškodninski, pri odškodninskih zahtevkih pa začetek teka zamudnih obresti ni vezan na okoliščino, kdaj je povzročitelj škode izvedel za zahtevek, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (prim. 186. člen ZOR).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da je račun štev. 14/ARH-99 reklamiral in da je del zneska v višini 400.000,00 SIT tudi plačal, s čimer je navedel dejstva, s katerimi je svoj ugovor utemeljeval. V dokaz svojih trditev pa je predložil tudi reklamacijo (priloga B3) in ftk. potrdil o delnih plačilih (priloga B3 in B4), kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je z izpodbijano sodbo preklicalo pogojno obsodbo, ki jo je sodišče prve stopnje izreklo obsojencu zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije ter mu v njej določilo poseben pogoj, ki ga obsojenec ni izpolnil, tega pa tudi ni storil v samem postopku za preklic pogojne obsodbe, čeprav je kar na petih narokih zagotavljal, da bo dolg oškodovancu vrnil. Njegovo pritožbo je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Gola trditev, da tožena stranka tožeči stranki zastavljene opreme noče izročiti, pa je presplošna za zaključek, da je izpolnjen pogoj iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, po katerem mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker dolžnica sami terjatvi ne ugovarja, ugovor ter premičnine na tem naslovu niso njene, pa ni ugovorni razlog iz 55. čl. ZIZ, je bilo treba ugovor zavrniti in potrditi sklep o izvršbi.
Roditelj, ki mu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, mora poskrbeti za vse redne potrebe otroka (vključno z zagotovitvijo oblačil) ter jih poravnati iz preživnine in iz lastnega prispevka. To je predvsem v interesu otroka, saj ima tisti od staršev, pri katerem otrok stalno živi, nedvomno boljši vpogled v potrebe otroka in boljšo možnost poskrbeti za to, da je iz sredstev staršev pokritih čimveč nujnih in koristnih otrokovih potreb. To pa je najlažje doseči s plačevanjem preživnine v denarju, še posebej, če, tako kot v konkretnem primeru, dogovora med staršema ni.
Ni utemeljen zahtevek na odpoved najemne pogodbe, če je najemno razmerje ob izdaji prvostopne sodbe že prenehalo z iztekom odpovednega roka na podlagi najemnikove odpovedi najemne pogodbe.
V tej zadevi ni sporno, da je dolžnica samostojna podjetnica. Kot taka pa po določilu 1. odst. 5. čl. Zakona o gospodarskih družbah odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim, tudi z osebnim premoženjem. Zato niti dokazana trditev, da njena obratovalnica ne obstoji več, v pravdi ne bi mogla pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka upnika (tožeče stranke).
Določba 50.čl. Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) v patentnih sporih ne predpisuje predpostavk za izdajo začasne odredbe, ki bi bile enake tistim iz 1. odst. 170.čl. ZASP.
ZPP člen 116, 497, 497/2, 497/3, 116, 497, 497/2, 497/3.
vrnitev v prejšnje stanje - napoved pritožbe
Ker v postopku toženo stranko zastopa pooblaščenka, mora v tem primeru opravičljiv razlog obstajati na strani pooblaščenke same in ne njene stranke (prim. 1. odst. 86. člena ZPP). Razlogi za vrnitev v prejšnje stanje so opravičljivi le, če stranka dokaže, da ni kriva za zamudo. Sodna taksa za pritožbo je bila plačana dne 19.11.1999, kar je v danem roku. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nepravilno štelo, da je napoved pritožbe umaknjena.
Sodišče prve stopnje je pri vročanju opomina prezrlo, da ima taksni zavezanec pooblaščenca in je opomin namesto pooblaščencu vročilo neposredno taksnemu zavezancu. Zaradi nepravilne vročitve, tudi naknadni 15-dnevni rok, ki ga za plačilo sodne takse predvideva ZST, in prične teči z vročitvijo opomina, še ni potekel.
Ker iz najemne pogodbe ne izhaja, da bi A. kot najemnik sklenil to pogodbo kot samostojni podjetnik posameznik, je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da so podani pogoji, ki jih določa 481. člen ZPP za to, da je mogoče nek spor opredeliti kot gospodarski spor.
Taksna obveznost tožene stranke je nastala v letu 1997 in bi zato izterjava dolgovane takse zastarala s potekom leta 1999, vendar pa je bilo zastaranje pretrgano z dejanjem sodišča, in sicer z izdajo taksnega opomina dne 24.12.1997 kot tudi njegovo vročitvijo toženi stranki dne 6.1.1998.
zavrženje predloga za izvršbo - bistvena kršitev določb postopka
Na podlagi sodbe s katero je bilo odločeno, da ostane sklep o izvršbi v celoti v veljavi, ni mogoče vložiti novega predloga za izvršbo in seveda tudi ne odločati o njem. Sklep o izvršbi izdan na podlagi take sodbe je treba razveljaviti in predlog za izvršbo zavreči.