utemeljen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru (med drugim) navedel, da je bil račun zavrnjen in za to navedbo predložil tudi listino (dokaz); tak (obrazložen) ugovor je zato potrebno šteti za utemeljen v skladu z 2. odst. 53. člena in 1. odst. 61. člena ZIZ.
Če je skupščina delniške družbe že bila sklicana in je določeno materijo že obravnavala, potem manjšinski delničarji ne morejo zahtevati še enkrat sklica skupščine glede istega vprašanja, ampak lahko sprejete sklepe skupščine le izpodbijajo.
Utemeljeno okrožna državna tožilka v pritožbi uveljavlja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I.
odstavka 371. člena ZKP zaradi tega, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih o tem, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da je dejanje obtoženemu dokazano in tudi nima razlogov o obtoženčevi krivdi. Glede na povezanost dejanj, saj je bil G.Č. spoznan za krivega pomoči h kaznivemu dejanju goljufije, ki naj bi ga storila Z.J. (pomoč h kaznivemu dejanju je akcesorne narave in predpostavlja obstoj osnovnega kaznivega dejanja), ker tudi ob upoštevanju, da je tudi kaznivo dejanje ponarejanja vrednotnic sicer storjeno v realnem steku zaobseženo z isto sodbo ter časovno in krajevno povezano z drugima dvema kaznivima dejanjema, je ob ugotovitvi, da je potrebno sodbo razveljaviti za obtoženega G.Č. iz razlogov, ki jih utemeljeno uveljavlja okrožna državna tožilka, bilo potrebno razveljaviti sodbo v celoti tudi za obtoženo Z.J. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki jo uveljavlja pritožnica, namreč za oba obtoženca pomeni takšno kršitev določb kazenskega postopka, ki je objektivno na škodo obeh. Ob takšni povezanosti obeh obtožencev bi se pokazal tudi procesni položaj Z.J., v kolikor sodišče druge stopnje ne bi ravnalo po določbi 387. člena ZKP, kot neugodnejši. Z.J. bi bila, čeprav sta oba obtoženca zajeta z isto sodbo in je njun pravni položaj enak, tako že pravnomočno spoznana za krivo. Bila bi zaradi tega v drugačnem, neugodnejšem položaju kot soobtoženi Č.
Sodišče je pri izdaji sklepa o izvršbi vezano na izrek pravnomočne sodne odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov in se zato ni upravičeno spuščati v vsebino obveznosti, o kateri je bilo pravnomočno odločeno v pravdi.
Obsojenčeva neaktivnost v smeri odplačila dolgovanega zneska kaže na to, da se ob izreku pogojne obsodbe sploh ni zavedal resnosti sankcije, iz njegovega pasivnega ravnanja tudi v postopku za preklic pogojne obsodbe pa je zaključiti, da dolga že od vsega začetka ni nameraval plačati, zaradi česar je preklic pogojne obsodbe povsem utemeljen.
delni umik predloga za izvršbo - dolžnik brez pravnega interesa
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
delni umik predloga za izvršbo - dolžnik brez pravnega interesa
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Odločanje o ugotovitvenem tožbenem zahtevku, da je tožnik lastnik nepremičnine, ker niso bile podane predpostavke za nacionalizacijo, ne spada v sodno pristojnost.
VII. odstavek 32. člena Zakona o kazenskem postopku po načelu ekonomičnosti omogoča sodišču, da izvede enotni postopek in izda eno samo sodbo, če pred njim tečejo ločeno postopki zoper isto osebo za več kaznivih dejanj. V tem odstavku zakon v nasprotju s VI. odstavkom istega člena ne zahteva nobenih dodatnih pogojev (iste dokaze oz. medsebojno zvezo med kaznivimi dejanji).
Sodišče prve stopnje je na zadnji glavni obravnavi zavrnilo več dokaznih predlogov, v pisni obrazložitvi pa ni navedlo razlogov, zaradi katerih je te predloge zavrnilo. Ker razlogi o zavrnitvi dokaznega predloga po samem zakonu predstavljajo obveznost vsake obrazložitve sodbe, je zato ugotvovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka, pa tudi sicer je bilo dejansko stanje glede na to, da navedeni dokazi niso bili izvedeni, ugotovljeno nepopolno.
ZOR člen 310, 310/2, 312, 312/1, 343, 310, 310/2, 312, 312/1, 343.
pobot - pobot - vračunavanje s pobotom
Tožena stranka ni dokazala, da je med njo in tožečo stranko obstajal dogovor o dodatnem 5% rabatu; takšen dogovor tudi ne more izhajati iz predložene kompenzacije, saj ni nobene ovire, da se terjatve ne bi pobotale samo delno oz. da dolžnik (tj. tožena stranka) s svojo terjatvijo ne bi samo delno pobotal terjatve upnika (tj. tožeče stranke) - prim. 343. člen in 1. odst. 312. člena ter 2. odst. 310. člena ZOR. Soglasje tožeče stranke h kompenzaciji zato lahko pomeni le, da je soglašala, do katere višine bo njena terjatev zaradi pobota ugasnila, ne pa tudi, da se je odpovedala višji terjatvi (razliki do zneska terjatve po izstavljenem računu).
obtožni predlog - poprava - oškodovanec kot tožilec
Če je oškodovanec kot tožilec opozorjen na napake v vloženem obtožnem predlogu in na posledice ne poprave, pa tega ne stori in predlaga zgolj podaljšanje roka za popravo, sklepa o zavrženju obtožnega predloga ni mogoče uspešno izpodbiti.
sprememba predloga za izvršbo - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Glede na to, da so v izvršilnem postopku določena pravila o pristopu k izvršbi, po katerih se za poplačilo istega ali več upnikov na istih predmetih izvršbe vodi samo en izvršilni postopek (prim. Triva, Belajec, Dika: Sudsko izvršno pravo, Informator, Zagreb, 1984), s konkretno spremembo predloga za izvršbo pa je upnik uveljavljal le novo terjatev in ni predlagal drugega sredstva izvršbe, ki bi lahko pomenilo krajevno pristojnost drugega izvršilnega sodišča za odločanje o predlogu za izvršbo (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III R 11/97), ni nobene ovire, da sodišče prve stopnje (do konca tega izvršilnega postopka: s poplačilom upnika ali z ustavitvijo izvršbe) ne bi izdalo (dodatnega) sklepa o izvršbi na podlagi spremenjenega predloga za izvršbo.
predlog za izvršbo - neplačana taksa - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Če je sodišče izdalo sklep, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen, ker taksa ni bila plačana (4. odst. 40. člena ZIZ), se ta neplačana taksa ne izterja prisilno.
stanovanje - pravica do uporabe stanovanja - višina najemnine
Vrsta stanovanja, kakršno je tožnikovo, na katerem ima tožena stranka pravico do uporabe, nalaga tožniku, da lahko toženi stranki zaračuna le neprofitno najemnino.
Prav tako niso utemeljene pritožnikove navedbe, da bi bilo potrebno dejanje okvalificirati po 4. odst. 249. čl. KZ. Sodišče prve stopnje je namreč zanesljivo ugotovilo, da se je obtoženec zavedal, da je denar, ki ga poseduje ponarejen. Tako ni podlage za sklep, da je obtoženec spravljal v obtok denar, ki ga je prijel kot pravega, kar v pritožbi navaja pritožnik. Kaznivo dejanje ponarejanje denarja po 4. odst. 249. čl. KZ namreč lahko stori le tisti, ki ponarejen denar prejeme kot pravi in kasneje po ugotovitvi, da poseduje ponarejen denar, takšen ponarejen denar skuša spraviti v obtok in se ga znebiti. Za zaključek, da je obtoženec denar prejel kot pravega in da je šele kasneje ugotovil, da je denar ponarejen in se ga hotel znebiti, pa ni opore niti v obtoženčevem zagovoru, ki ves čas zatrjuje, čemur pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo, da mu sploh ni bilo znano, da ima pri sebi ponarejen denar. Sodišče prve stopnje je tako pravilno po oceni tako obtoženčevega zagovora in vseh izvedenih dokazov lahko z vso zanesljivostjo zaključilo, da so v obtoženčevem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja ponarejanja denarja po 1. in ne po 4. odst. 249. čl. Kazenskega zakonika.
KZ člen 302, 302/4, 302, 302/4. Zakon o notranjih zadevah člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZPol člen 3, 3.
preprečitev uradnega dejanja uradni osebi
Čeprav sedaj veljavni Zakon o policiji v 3. čl. eksplicitno ne določa, da je nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, naloga javne varnosti, kot je to določila 2. točka 2. člena prej veljavnega Zakona o notranjih zadevah, je to nalogo policije prav zaradi vsebine dela policistov nedvomno šteti kot nalogo javne varnosti. Zaradi tega je potrebno preprečitev uradnega dejanja uradnim osebam pri opravljanju te naloge (nadzora javnega prometa) sankcionirati po IV. odst. 302. čl. Kazenskega zakonika (kvalificirana oblika).