delni umik predloga za izvršbo - dolžnik brez pravnega interesa
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Če je skupščina delniške družbe že bila sklicana in je določeno materijo že obravnavala, potem manjšinski delničarji ne morejo zahtevati še enkrat sklica skupščine glede istega vprašanja, ampak lahko sprejete sklepe skupščine le izpodbijajo.
Odločanje o ugotovitvenem tožbenem zahtevku, da je tožnik lastnik nepremičnine, ker niso bile podane predpostavke za nacionalizacijo, ne spada v sodno pristojnost.
VII. odstavek 32. člena Zakona o kazenskem postopku po načelu ekonomičnosti omogoča sodišču, da izvede enotni postopek in izda eno samo sodbo, če pred njim tečejo ločeno postopki zoper isto osebo za več kaznivih dejanj. V tem odstavku zakon v nasprotju s VI. odstavkom istega člena ne zahteva nobenih dodatnih pogojev (iste dokaze oz. medsebojno zvezo med kaznivimi dejanji).
Veliko število oškodovancev in višina njim nastale škode ter predvsem dejstvo, da je šlo za ogoljufanje starejših, naivnih in zato zaupljivih ljudi, so okoliščine, ki v obravnavanem primeru utemeljujejo izrek visoke nepogojne zaporne kazni.
Utemeljeno okrožna državna tožilka v pritožbi uveljavlja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I.
odstavka 371. člena ZKP zaradi tega, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih o tem, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da je dejanje obtoženemu dokazano in tudi nima razlogov o obtoženčevi krivdi. Glede na povezanost dejanj, saj je bil G.Č. spoznan za krivega pomoči h kaznivemu dejanju goljufije, ki naj bi ga storila Z.J. (pomoč h kaznivemu dejanju je akcesorne narave in predpostavlja obstoj osnovnega kaznivega dejanja), ker tudi ob upoštevanju, da je tudi kaznivo dejanje ponarejanja vrednotnic sicer storjeno v realnem steku zaobseženo z isto sodbo ter časovno in krajevno povezano z drugima dvema kaznivima dejanjema, je ob ugotovitvi, da je potrebno sodbo razveljaviti za obtoženega G.Č. iz razlogov, ki jih utemeljeno uveljavlja okrožna državna tožilka, bilo potrebno razveljaviti sodbo v celoti tudi za obtoženo Z.J. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki jo uveljavlja pritožnica, namreč za oba obtoženca pomeni takšno kršitev določb kazenskega postopka, ki je objektivno na škodo obeh. Ob takšni povezanosti obeh obtožencev bi se pokazal tudi procesni položaj Z.J., v kolikor sodišče druge stopnje ne bi ravnalo po določbi 387. člena ZKP, kot neugodnejši. Z.J. bi bila, čeprav sta oba obtoženca zajeta z isto sodbo in je njun pravni položaj enak, tako že pravnomočno spoznana za krivo. Bila bi zaradi tega v drugačnem, neugodnejšem položaju kot soobtoženi Č.
Sodišče je pri izdaji sklepa o izvršbi vezano na izrek pravnomočne sodne odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov in se zato ni upravičeno spuščati v vsebino obveznosti, o kateri je bilo pravnomočno odločeno v pravdi.
pritožba - pritožbeni razlog - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - trditveno in dokazno breme
Nova dejstva je mogoče s pritožbo uveljaviti le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave na prvi stopnji.
Tožena stranka ni banka. Zato je potrebno njeno zavezo, ki jo je podala v izjavi, presojati izključno v skladu z njeno vsebino, ne pa po pravilih, ki veljajo za bančne garancije o 1083. do 1088. člena ZOR-a. V primeru, da se veže garancija na osnovni posel pomeni to kavzalno garancijo, ne pa abstraktno.
Tožnica ni utrpela poškodbe, za katero je po tabeli invalidnosti dogovorjena zavarovalnina. Dejstvo, da nekatere zavarovalnice v podobnih primerih priznavajo vsaj del invalidnosti, na obveznost tožene stranke, ki se striktno drži splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje, ne vpliva.
Določba 1. odst. 255. člena ZIP jasno določa, da lahko sodišče dovoli zavarovanje v bodoče dospelih zneskov preživnine samo za tiste obroke, ki bodo zapadli v roku enega leta. V kolikor sodišče te omejitve ne spoštuje in v sklepu o predhodni odredbi zavarovanja ne omeji, zmotno uporabi materialno pravo.
predlog za izvršbo - neplačana taksa - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Če je sodišče izdalo sklep, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen, ker taksa ni bila plačana (4. odst. 40. člena ZIZ), se ta neplačana taksa ne izterja prisilno.
Sodišče prve stopnje je na zadnji glavni obravnavi zavrnilo več dokaznih predlogov, v pisni obrazložitvi pa ni navedlo razlogov, zaradi katerih je te predloge zavrnilo. Ker razlogi o zavrnitvi dokaznega predloga po samem zakonu predstavljajo obveznost vsake obrazložitve sodbe, je zato ugotvovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka, pa tudi sicer je bilo dejansko stanje glede na to, da navedeni dokazi niso bili izvedeni, ugotovljeno nepopolno.
Ker je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje oglas objavljen v reviji, katere izdajatelj je tožeča stranka, medtem ko tožena stranka ni dokazala svoje trditve, da je to storitev plačala "neposredno" oz.
komurkoli, njena obveznost plačila objave navedenega oglasa ni prenehala.
ZOR člen 1020, 1026, 1026/1, 1026/2, 1020, 1026, 1026/1, 1026/2.
asignacija - izpolnitev obveznosti
Samo s sklenitvijo pogodbe o asignaciji še ne pride do izpolnitve obveznosti, ampak šele z asignatovo izpolnitvijo. Šele takrat je asignatar prost svoje obveznosti.
ZKP člen 373, 373/1. Odločba o seznamu mamil točka 109.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - pojem mamila - konoplja
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo nepopolno, ker je vprašanje, ali je rastlina konoplja (kanabis), ki jo je obtoženec dal drugemu v uživanje in ki jo je hranil za prodajo, presojalo zgolj na podlagi razmerja kanabinoidnih komponent v rastlini, ne pa tudi ali je šlo v konkretnem primeru za takšno količino konoplje, da bi bilo možno iz nje pripraviti ekstrakt z dovolj visoko vrednostjo THC (tetrahidrokanabinola).
Toženec, ki ni vedel, da je overitev podpisa na kupoprodajni pogodbi do točno določenega dne za tožnico bistvena, ker se je tako dogovorila v predpogodbi z novim kupcem, tožnici ni odškodninsko odgovoren za to škodo, saj za toženca to ni škoda, ki bi jo moral pričakovati.
ZIP člen 144, 186, 186/3, 186/4, 144, 186, 186/3, 186/4.
sklep o izvršbi - izvršba na nepremičnine
Učinki zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, nastanejo, če opravi sodišče prepis nepremičnine ter zapisnik o popisu razglasa na sodni deski.
Če je oškodovanec podal kazenske ovadbe v roku treh mesecev odkar je zvedel za kaznivo dejanje, kasneje pa je vložil zasebno tožbo, se po tretjem odstavku 53.člena ZKP šteje njegova ovadba za pravočasno zasebno tožbo.