Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, pri čemer je ključno zlasti stališče, ki je bilo zavzeto tudi v novejši sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 54/2019 z dne 3. 12. 2019 - nanaša se na poveljnike oddelkov ter njihovo vodenje sestankov, kar pa odraža tudi bistveno razliko od stališča iz sodbe VIII Ips 31/2019 z dne 8. 10. 2019. V tej zadevi je Vrhovno sodišče presodilo, da pripadniku zaradi udeležbe na sestankih (ki tudi niso bili posebej organiziran, formalizirani) tedenski počitek ni bil kršen, medtem ko je v zadevi VIII Ips 54/2019 presodilo, da je bil poveljniku oddelka, ki je vodil sestanke oddelka, tedenski počitek kršen.
V skladu z navedenim je tudi sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi oblikovalo pravilne zaključke in tožniku priznalo odškodnino za neizkoriščene dneve tedenskega počitka. Pritožba neutemeljeno nasprotuje razlogom v 11. točki obrazložitve sodbe, v kateri je sodišče ustrezno poudarilo, da je bil tožnik poveljnik izvidniškega oddelka, kar je dolžnost, ki ga je zavezovala k delovnim obveznostim ves čas misije, ne glede na prosti čas pripadnikov oddelka.
Ob dopolnjenih 65 letih starosti, vendar le 10 letih, 4 mesecih in 26 dneh pokojninske dobe pri slovenskem nosilcu zavarovanja (pri nosilcu zavarovanja v BiH tožnica sploh nima pokojninske dobe), ni izpolnjeno nobeno od zakonskih dejanskih stanj iz 27. člena ZPIZ-2 za pravico do starostne pokojne.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki - kontradiktornost izvršilnega postopka - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V izvršilnem postopku je že na konceptualni ravni načelo kontradiktornosti do določenem mere omejeno, saj upnik izterjuje terjatev, za katero že ima izvršilni naslov. ZIZ tudi ne predpisuje obveznega vročanja upnikovega odgovora na ugovor dolžniku, zato je presoji sodišča prepuščeno, ali bo - glede na vsebino ugovora in vsebino upnikovega odgovora na ta odgovor - dalo dolžniku možnost izjave v zvezi s to vlogo. Pri tem pa nima povsem svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi je treba stranki sodnega postopka zagotoviti možnost, da se izjavi o vsem, kar je pomembnega za odločitev njenih pravicah in obveznostih.
ZPP člen 394, 394-4, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6.
predlog za obnovo postopka - procesne predpostavke za dovoljenost predloga za obnovo postopka - faze odločanja o zahtevi za obnovo - izkazanost obnovitvenega razloga - prepozen predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - prepozno predlaganje zaslišanja priče - prepozno predlagan dokaz - krivda za prepozno predlaganje dokazov - primerna skrbnost
Sodišče obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP ne upošteva, če bi stranka ob primerni skrbnosti že v predhodnem postopku lahko uveljavljala oziroma dokazovala dejstva, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga. Predložitev novega dokaza torej sama po sebi ne zadošča za uspeh s predlogom, ampak mora predlagatelj zatrjevati in izkazati tudi to, da ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že prej, to je še v času do pravnomočnega zaključka postopka. Ob tem je ključno, da izkaže, da pri zbiranju procesnega gradiva ni ravnal procesno neskrbno.
Postopka sprejema v zavod institucionalnega varstva in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu storitve institucionalnega varstva sta dva ločena postopka. Postopka nista združena in se o upravičenosti do storitve za posameznega upravičenca ter o oprostitvah plačila stroškov institucionalnega varstva odloča v dveh različnih postopkih.
Ker je bil tožnik za svojo mamo oproščen plačila storitev institucionalnega varstva, s predmetno tožbo svojega pravnega položaja, glede na svojo trditveno podlago, ne more več izboljšati in ne more doseči izdaje zanj ugodnejše odločbe.
predodelitev otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje - sodna poravnava - varovanje koristi otroka - ogroženost otroka - stiki otroka - stiki mladoletnega otroka s starši - stiki otroka s starimi starši
V konkretnem primeru je bilo vprašanje, ali je deček pri materi tako ogrožen, da bi bilo koristneje, da se ga predodeli v varstvo in vzgojo očetu oziroma, kaj je njegova največja korist. Glede na specifiko primera, je to predvsem vprašanje strokovne narave, za katerega je sodišče poiskalo rešitev s pomočjo sodnih izvedencev klinične psihologije in psihiatrije.
ZNP-1 člen 40, 40/1, 41. DZ člen 159, 161, 162, 162/1, 162/1-6.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o preživljanju otrok - določitev preživnine za mladoletnega otroka - namen preživnine - varstvo koristi otroka - ogroženost otrokovega preživljanja - premoženjsko stanje staršev - socialni transferji
Preživnina ne predstavlja le sredstev, ki otroku zagotavljajo osnovno preživetje, temveč je namenjena tudi kritju stroškov za njegov zdrav intelektualni in socialni razvoj.
Za preživljanje otroka so primarno dolžni poskrbeti starši in socialni transferji lahko to vlogo le dopolnjujejo. Dejstvo, da so osnovne potrebe otroka pokrite, ker je s svojimi sredstvi intervenirala država, torej ne pomeni, da otrok ni ogrožen, temveč prav nasprotno.
učinki pogodbe - pravni nasledniki - prehod zapuščine na dediča - odjemno mesto - plačilo elektrike
Ker ni sporno, da je nepremičnino, kamor se dobavlja elektrika (ki je odjemno mesto), podedovala Š. M., je dejstvo, da je kot prijavitelj odjemnega mesta in s tem plačnik električne energije pri toženki še vedno naveden l. 2010 pok. F. M., za plačilo elektrike, dobavljene l. 2018, nepomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00034453
ZPP člen 8, 286, 286/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - povrnitev vlaganj - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - metodološki napotek - kršitev metodološkega napotka - bistvene kršitve določb postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prekluzija navajanja dejstev in predlaganje dokazov
Ne drži sicer stališče pritožnika, da se lahko stranki ali priči le verjame ali ne verjame, je pa res, da mora sodišče prve stopnje v primeru, da šteje del izpovedi za verodostojen, del pa ne, to še posebej skrbno obrazložiti.
Ker je prepričljivost dokazne ocene mogoče presojati šele po tem, ko je ta izvedena v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP in ko bo odpravljena prej opisana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ni presojalo utemeljenosti pritožbenih očitkov o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - namerna povzročitev nesreče - trk vozila
Po 944. členu OZ zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, če je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro.
neplačevanje preživnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmožnost plačevanja preživnine - konkretizacija zakonskih znakov - kredit - način plačevanja preživnine - prednost obveznosti preživljanja pred drugimi obveznostmi
Okoliščina, da je preživnina bila v tistem času delno poplačana v izvršilnem postopku, pa na kazensko odgovornost obdolženca ne more vplivati.
ZZVZZ člen 26, 44c.. URS člen 51.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 177, 177/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - ambulantno zdravljenje - napotnica
Pravica do zdravljenja v tujini je v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljena le v mejah z zakonom in podzakonskimi predpisi določenih standardov, potrebno pa jo je uveljavljati po predpisanem postopku. Šele uveljavitev Direktive 2011/24/EU je omogočila slovenskemu zavarovancu gibanje in iskanje zdravstvenih storitev v tujini tudi v zasebnem sektorju pod določenimi pogoji, pri čemer direktiva ne posega v organizacijo javnih sistemov. Zakonodajalec ostro loči med upravičenjem zasebnega in socialno zavarovanega pacienta. To se odraža v številnih določenih omejitvah za socialno zavarovanega pacienta. Neomejeno uveljavljanje pravic ima zgolj zasebni pacient, če je seveda pripravljen plačati. Bistvo je, da socialno zavarovan pacient ne more po lastni presoji uveljavljati zdravljenja na način kot si ga želi. V primerih načrtovanega zdravljenja v tujini je vedno potrebna napotitev na zdravljenje v tujino v skladu z določbami nacionalnega prava. Sodišče EU je že ugotovilo, da je dopustno, da nacionalna zakonodaja, predpisuje za zdravljenje v drugi državi članici izdajo predhodnega dovoljenja, ko je mogoče to oviro objektivno utemeljiti in s tem upravičiti. V slovenskem sistemu zdravstvenega zavarovanja se slednje odraža v vezanosti na napotnico, ki jo izda izbrani osebni zdravnik ali napotni zdravnik. Le-ta je časovno omejena, pri čemer je časovna veljavnost odvisna od vrste storitve, za katero je bila izdana.
Ob dejstvu, da je bila napotnica uporabljena 5. 10. 2016 in da je bila izdana za obdobje treh mesecev, je tožeča stranka dne 19. 4. 2018 poseg opravila v vlogi zasebnika samoplačnika, saj ni imela veljavne napotnice, da bi lahko zahtevala tudi povračilo stroškov na podlagi 44. c člena ZZVZZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033252
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 275, 275/3, 391, 391/1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/2, 34/3. OZ člen 257, 259, 259/2, 274, 275, 428, 428/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - novela ZFPPIPP-G - darilna pogodba med zakoncema - prevzem dolga - izpodbijanje darilne pogodbe - razveljavitev darilne pogodbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost zahtevka - izpodbojen pravni posel - objektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obdobje izpodbojnosti - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - oblikovalni (izpodbojni) zahtevek - zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe
Do uvedbe in začetka stečaja ni mogoče vedeti, ali bo posel lahko oziroma bo izpodbojen ali ne. Če se stečajni postopek ne bi začel, za sporni posel ne bi bi veljalo nobeno izpodbojno obdobje. Glede na navedeno o pridobljeni pravici "neizpodbojnosti posla" pred začetkom stečaja ni mogoče govoriti. Pred začetkom stečaja tožeča stranka ni mogla pričakovati, da bodo za konkreten primer veljala določena stečajna pravila. Pričakovanje, da zakon ne bo spremenjen, ni pravno varovano. Spremenjeno pravilo o daljšem izpodbojnem obdobju 5 let ne učinkuje za nazaj, temveč za naprej. Velja le za tiste stečajne postopke, ki so se začeli po uveljavitvi novele.
Tožeča stranka je zahtevala razveljavitev učinkov darilne pogodbe, a zato po oceni pritožbenega sodišča tožbeni zahtevek ni nesklepčen. Tudi zgolj z razveljavitvijo učinka darilne pogodbe, to je razveljavitvijo zemljiškoknjižnih dovolil in spremembo v zemljiški knjigi, bo namreč učinek izpodbijanja dosežen.
nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe - prekinitev postopka
Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (ZPPDID) v posledici ugotovitve, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Lekić proti Sloveniji dne 11. 12. 2018 sprejelo dokončno odločitev, v kateri je ugotovilo, da Republika Slovenija ni kršila človekovih pravic s sprejetjem pravne ureditve prenosa obveznosti izbrisanih družb na družbenike.
Ker iz navedene pravne podlage ZPPDID izhaja, da če ESČP ugotovi, da Republika Slovenija ni kršila človekovih pravic s sprejetjem pravne ureditve prenosa obveznosti izbrisanih družb na ustanovitelje oziroma na družbenike na podlagi zakonov navedenih v prvem odstavku prejšnjega člena, se prekinjeni postopki nadaljujejo po uradni dolžnosti po dokončnosti sodbe ESČP, je izpodbijano odločitev potrditi kot zakonito.
stečajni postopek - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - neplačane davčne obveznosti
V skladu s tretjim odstavkom 314. člena ZFPPIPP velja v primeru prerekanja terjatev iz prvega odstavka tega člena, napotitev za tistega, ki je terjatev prerekal, ne glede na določbo 300. in 302. člena ZFPPIPP, saj je uporaba teh pravil v takih primerih izrecno izključena.
ZFPPIPP člen 292, 292/1, 292/2, 292/5, 443, 443/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - izbrisana pravna oseba - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - posledice začetka stečajnega postopka - prenos pravic in obveznosti izbrisane pravne osebe - prevzem pooblastil s strani stečajnega upravitelja - predaja poslov - nemožnost izpolnitve
Ko gre za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, je povsem logično, da ob začetku tega stečajnega postopka izbrisana pravna oseba poslovodje ni imela več. To pa še ne pomeni, da ni več zavezanca za posredovanje poslovne in druge dokumentacije izbrisane pravne osebe upravitelju. Ob smiselni uporabi prvega in drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP je to poslovodja, ki je to svojo funkcijo opravljal v pravni osebi pred njenim izbrisom iz sodnega registra.
Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Luganska konvencija) (1988) člen 5, 23, 23/1, 23/1-a, 23/1-b, 23/1-c, 23/2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 25. OZ člen 120.
spor o pristojnosti - mednarodna pristojnost - tuja pravna oseba kot tožena stranka - Bruseljska uredba - dogovor o pristojnosti - splošni pogoji - sodna praksa Sodišča EU - prorogacija pristojnosti - prorogacijska klavzula - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pomanjkljiva trditvena podlaga
Ker je določba o posebni pristojnosti v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji enaka v Luganski konvenciji in v Bruseljski uredbi, je potrebno v skladu s Protokolom št. 2 k Luganski konvenciji pri razlagi Luganske konvencije upoštevati tudi odločitve Sodišča EU v zvezi z razlago Bruseljske uredbe.
Iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da je pogoj pisnosti prorogacijskega sporazuma izpolnjen le, če je stranka v pogodbi izrecno opozorjena na inkorporacijo prorogacijske klavzule v Splošnih pogojih poslovanja. V tovrstnih situacijah morajo biti Splošni pogoji poslovanja zainteresirani stranki tudi dejansko sporočeni. Na podlagi navedenega torej pogoj pisnosti v okoliščinah konkretne zadeve ni izpolnjen. Iz ponudbe in potrditve naročila namreč ni razvidno, da je bila tožena stranka izrecno opozorjena na umestitev prorogacijske klavzule v Splošne pogoje poslovanja. Poleg tega Splošni pogoji poslovanja tožene stranke niso bili del dokumentacije posredovane ponudbe oziroma potrditve naročila ali predmet kakršnekoli druge oblike komunikacije med pravdnima strankama. Zgolj sklicevanje na Splošne pogoje (z navedbo spletne strani v ponudbi, ne pa v potrdilu naročila), pogoju pisnosti in izrecnega soglasja strank o pristojnosti sodišča iz 1.(a) odstavka 23. člena Luganske konvencije ne zadosti.
Ker v postopku ni bilo sporno, da sta pravdni stranki v konkretnem primeru medsebojno prvič poslovno sodelovali, o ustaljenem poslovnem odnosu, na podlagi katerega bi bila tožena stranka že (predhodno) seznanjena z vsebino spornih Splošnih pogojev poslovanja, sporni dogovor o pristojnosti ni veljaven niti na podlagi 1.(b) odstavka 23. člena Luganske konvencije.
Za potrebe dokazovanja obstoja soglasja o mednarodno pristojnem sodišču bi bilo zato treba sodišču izkazati, da sta stranki o tem dejansko soglašali in sprejeli dogovor o pristojnosti, kar bi moralo biti jasno in natančno izkazano. Kljub temu, da so splošni pogoji običajno del sklepanja pogodb v mednarodni trgovini, slednje ne pomeni, da za veljavnost dogovora o pristojnosti ni potrebno soglasje, saj je glavni cilj 23. člena Luganske konvencije, da med strankama obstoji izrecno in določno soglasje o mednarodni pristojnosti. Da bi toženo stranko seznanila s prorogacijsko klavzulo, ali da bi se o njej pri sklepanju pogodbe pogovarjali oziroma dogovarjali, pa tožeča stranka ni trdila. Prav tako ne, da je tožena stranka pred tem sklepala poslovne odnose z drugimi strankami, ki delujejo v zadevnem sektorju, in da naj bi zato vedela kakšni so običaji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00035313
ZIZ člen 19, 19/4, 42, 42/2. ZFPPIPP člen 251, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 142.
zamudna sodba - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - nepravilna vročitev - kraj dejanskega bivanja - fikcija vročitve zamudne sodbe - vročitev v hišni predalčnik - napaka pri vročanju - osebni stečaj - vročanje stečajnemu upravitelju
ZPP posebnih pravil o potrdilu o pravnomočnosti ter z njim povezanih pravnih sredstvih nima. Po ustaljeni sodni praksi se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost pravnega sredstva (četrti odstavek 19. člena ZIZ).
Eden od pogojev, da sodišče potrdi pravnomočnost sodne odločbe, je, da je bila stranki odločba (pravilno) vročena. Pogoj za pravilno vročitev pa je, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče. ZPP namreč vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje in ne na njihovo prebivališče, pojem stanovanja pa je treba razumeti v dejanskem smislu: za vročanje je odločilen kraj dejanskega bivanja.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določbe ZPP, da v primeru, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP), če pa vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP).