CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00033992
ZPP člen 108, 108/1, 130, 130/1, 180. ZPOmK-1 člen 63a, 63a/1, 63a/2, 63a/3, 63a/3-2, 63a/3-3, 63a/3-5, 63b, 63b/2. ZIL-1 člen 48, 48/1, 48/1-b, 114, 119, 120.
nesklepčna tožba - nepopolna tožba - nelojalna konkurenca - dejanja nelojalne konkurence - določenost tožbenega zahtevka - kršitev blagovne znamke - razlikovalni učinek znaka - znak sestavljen iz besed ali črk - prepoved uporabe znamke - registracija blagovne znamke - pravica do uporabe znamke v gospodarskem prometu - bonitetne ocene
Tožba je nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po zakonu. Nesklepčnost je lahko odpravljiva ali ne. Tožbeni zahtevek iz tožbe, ki je neodpravljivo nesklepčna, ni utemeljen.
Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora tožba poleg drugih elementov obsegati zlasti določen zahtevek. Zahtevek je določen takrat, kadar je popolnoma individualiziran, da ni nobenega dvoma o tem, kaj tožnica zahteva od tožene stranke. Če tožnica zahteva denimo povračilo odškodnine, je ta zahtevek nedoločen v primeru, kadar zahteva npr. plačilo primerne odškodnine. V primeru tožbe na prepoved dejanj nelojalne konkurence pa je nedoločen takrat, kadar tožbeni zahtevek ne vsebuje konkretnih dejanskih stanov, ki jih ni mogoče subsumirati niti pod generalno klavzulo iz drugega odstavka 63.a člena ZPOmK-1 niti pod katerega od posameznih primerov nelojalne konkurence iz tretjega odstavku istega člena, ob upoštevanju generalne klavzule.
S I. točko izreka je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, da se toženki nalaga prepoved dejanj, usmerjenih v prekinitev poslovnega razmerja med tožnico in njenimi kupci oziroma k preprečevanju ali oteževanju takih razmerij, izvedenih na način, da tožena stranka subjektom na trgu neresnično zatrjuje ekonomsko oziroma kakršnokoli drugačno povezanost s tožečo stranko, ter se ji s tem prepovedujejo dejanja nelojalne konkurence.
Drži pritožbeni očitek, da zgoraj opisano ravnanje tožnice ni zajeto v I. točki izreka izpodbijane sodbe, saj predstavitve toženke (zanjo njene agentke) ni mogoče razumeti kot zatrjevanja ekonomske povezanosti toženke s tožnico. Prav tako drži, da ne pomeni ravnanja, ki bi bilo usmerjeno k prekinitvi poslovnega razmerja med tožnico in N. P. ali k oteževanju njunega razmerja.
Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da zato, ker očitano ravnanje, ki izhaja iz trditvene podlage tožnice, ni zajeto v prepovednem zahtevku, tožba ni sklepčna.
Vendar pa bi bila v tej zadevi sprememba izpodbijanega ugodilnega dela sodbe v zavrnitev tožbenega zahtevka preuranjena. Drži tudi pritožbeni očitek, da je sam tožbeni zahtevek premalo določen in da pušča dvom o tem, kaj je toženka sploh dolžna opustiti
predodelitev otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje - sodna poravnava - varovanje koristi otroka - ogroženost otroka - stiki otroka - stiki mladoletnega otroka s starši - stiki otroka s starimi starši
V konkretnem primeru je bilo vprašanje, ali je deček pri materi tako ogrožen, da bi bilo koristneje, da se ga predodeli v varstvo in vzgojo očetu oziroma, kaj je njegova največja korist. Glede na specifiko primera, je to predvsem vprašanje strokovne narave, za katerega je sodišče poiskalo rešitev s pomočjo sodnih izvedencev klinične psihologije in psihiatrije.
ZNP-1 člen 40, 40/1, 41. DZ člen 159, 161, 162, 162/1, 162/1-6.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o preživljanju otrok - določitev preživnine za mladoletnega otroka - namen preživnine - varstvo koristi otroka - ogroženost otrokovega preživljanja - premoženjsko stanje staršev - socialni transferji
Preživnina ne predstavlja le sredstev, ki otroku zagotavljajo osnovno preživetje, temveč je namenjena tudi kritju stroškov za njegov zdrav intelektualni in socialni razvoj.
Za preživljanje otroka so primarno dolžni poskrbeti starši in socialni transferji lahko to vlogo le dopolnjujejo. Dejstvo, da so osnovne potrebe otroka pokrite, ker je s svojimi sredstvi intervenirala država, torej ne pomeni, da otrok ni ogrožen, temveč prav nasprotno.
ZSVarPre člen 31, 31/1, 31/1-3, 31/2.. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 12, 12/3.
denarna socialna pomoč
Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da tožnik živi v stanovanju staršev, ki sicer bivajo drugje. Z njimi pa nima sklenjene najemne pogodbe. Organ zato meni, da ima tožnik zagotovljeno bivanje in da se mu zato denarna socialna pomoč zniža za 15 %. Kot to poudarja že sodišče prve stopnje je tožnik že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo zatrjeval in predložil dokazila o tem, da nima zagotovljenega bivanja, saj naj bi sam plačeval stroške, vezane na stanovanje. Drugostopenjski organ pa se do navedenega sploh ni opredelil, temveč iz obrazložitve zgolj izhaja, da ima CSD pooblastilo, da na podlagi 31. člena ZSVarPre lahko odloči, da se denarna socialna pomoč lahko dodeli tudi v nižjem znesku. V tem primeru pa gre za neobrazloženo odločbo, ki se jo kot tako ne da niti preizkusiti. Že zaradi navedenega razloga je sodišče prve stopnje drugostopenjsko odločbo utemeljeno odpravilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00033913
ZGJS člen 76. ZFPPIPP-UPB8 člen 330, 342, 342/5.
lastninjenje družbene lastnine - izločitvena pravica - pasivna legitimacija - pravni interes za pritožbo - tožba na ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe v stečaju
Določba 76. člena ZGJS namreč ureja lastninjenje objektov in naprav, ki so bili do takrat v družbeni lastnini. Zakon je določil, da zaradi namembnosti in pomena teh sredstev (šlo je za objekte javne infrastrukture), pa tudi zaradi načina financiranja izgradnje javne infrastrukture v času prejšnje družbene ureditve, ta sredstva postanejo last občine, oziroma republike, ne glede na to, na koga je bila vpisana pravica uporabe. V tem se položaj razlikuje od primerov, na katere se sklicuje pritožnik. V teh primerih je namreč šlo za lastninsko pravico fizičnih in pravnih oseb, v katero dejansko ni mogoče poseči brez ustreznega postopka in brez ustrezne odmene. V zadevah po 76. členu ZGJS pa je šlo šele za spremembo družbene lastnine v zasebno in za (prvo) določitev imetnika lastninske pravice.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka za glavno obravnavo - domneva umika tožbe - opravičljiv razlog za zamudo
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo o vprašanju ali je tožnik narok zamudil iz opravičljivih razlogov, že pravnomočno odločeno, zato se v to ni več dopustno spuščati, podrejeno pa pritrjuje vsem ugotovljenim razlogom, da tožnik ne izkazuje opravičljivih razlogov za zamudo z udeležbo na poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo.
Po 83. členu OZ je pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom, nična le, če namen kršenega pravila ne odkazuje na drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Varstvu upnikov pred pravnimi ravnanji, zaradi katerih dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, je prvenstveno namenjen institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj (255. člen OZ in naslednji).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035003
ZPP člen 214, 214/1. OZ člen 5, 119, 119/1. ZVPot člen 23, 24.
kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - pravica do izjave - priznana dejstva - povprečni potrošnik - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - profesionalna skrbnost - oderuštvo - očitno nesorazmerje
Toženka je valutno tveganje s pogodbo v celoti prenesla na tožnika kot kreditojemalca. Takšen pogodbeni dogovor sicer ni prepovedan, če sta tožnika z njim soglašala. Njun pristanek pa je lahko bil pravno upošteven le, če je toženka ob sklepanju pogodbe celovito in pošteno opravila svojo pojasnilno obveznost. Gre za obveznost pogodbene stranke opozoriti drugo pogodbeno stranko na določene okoliščine, ki so pomembne za uresničitev interesov, zaradi katerih je druga stranka sklenila pogodbo, in ji pojasniti pomen teh okoliščin za uresničitev njenih interesov.
Tožnika se nista zavedala, da valutno tveganj bremeni samo njiju in da si ga ne delita s toženko. Toženka bi zato tožnika morala opozoriti tudi na možnost, čeprav hipotetično, velike rasti tečaja CHF, ki bi lahko imela za posledico, da bo cena kredita v CHF nazadnje višja kot cena kredita v domači valuti.
Tožnika bi morala dokazati, da si je toženka s pogodbo izgovorila zase korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar sta se sama zavezala izpolniti z isto pogodbo. Šele takšno nesorazmerje bi po prvem odstavku 119. člena OZ lahko imelo za posledico ugotovitev, da je pogodba oderuška in zato nična.
Glede na materialnopravno stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi III Ips 63/2018, lahko zavod za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje denarne dajatve, ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja dajatve, odloča o preplačilu in vračilu sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje. Po stališču revizijskega sodišča je pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, varovana le, če so še naprej izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pravni in dejanski pogoji za priznanje in izplačevanje, torej uživanje že priznane pokojninske dajatve. Če nastane novo dejstvo med izplačevanjem denarne dajatve, je to lahko podlaga za novo upravno odločbo o neobstoju pravice do izplačevanja. Navedeno pravno posledico je nosilec zavarovanja dolžan ugotoviti ob spremembi dejanskih okoliščin priznane pravice in na temelju 194. člena ZPIZ-2 izdati odločbo o preplačilu. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
ZPP člen 10, 80, 206, 206/1, 206/1-3.. ZNP-1 člen 57.. DZ člen 295.
prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
V teku je postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Glede na dejstvo, da pred Okrajnim sodiščem v Mariboru teče postopek pod opr. št. N 121/2019, je bilo sodišče prve stopnje zavezano k odreditvi prekinitve postopka. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033103
ZPP člen 319. ZZK-1 člen 91, 91/1, 91/3, 91/4, 92. SPZ člen 142.
ničnost notarskega zapisa - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - posojilna pogodba - skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - pravni interes za ugotovitveno tožbo - zavrženje tožbe - identiteta spora - ne bis in idem - delna ničnost - izbris zaznambe
Izbris zaznambe neposredne izvršljivosti ureja 92. člen ZZK-1, ki določa, da v primeru, če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, ki je bila ustanovljena na podlagi notarskega zapisa, na katerega se nanaša zaznamba neposredne izvršljivosti, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te zaznambe (92. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče bo torej po uradni dolžnosti izbrisalo zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, ko bo dovolilo izbris hipotek, ki so bile ustanovljene na podlagi spornega notarskega zapisa. Tožnica zato nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, s tem, da zemljiškoknjižno sodišče tudi ni (še) dovolilo izbrisa hipotek.
ZFPPIPP člen 292, 292/1, 292/2, 292/5, 443, 443/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - izbrisana pravna oseba - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - posledice začetka stečajnega postopka - prenos pravic in obveznosti izbrisane pravne osebe - prevzem pooblastil s strani stečajnega upravitelja - predaja poslov - nemožnost izpolnitve
Ko gre za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, je povsem logično, da ob začetku tega stečajnega postopka izbrisana pravna oseba poslovodje ni imela več. To pa še ne pomeni, da ni več zavezanca za posredovanje poslovne in druge dokumentacije izbrisane pravne osebe upravitelju. Ob smiselni uporabi prvega in drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP je to poslovodja, ki je to svojo funkcijo opravljal v pravni osebi pred njenim izbrisom iz sodnega registra.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035689
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3, 373, 386.
zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - kršitev kazenskega zakona - res iudicata - kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - nekonkretizacija očitanih kršitev - poročilo o preiskavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivi razlogi - zakonski znaki kaznivega dejanja - izločitev nedovoljenega dokaza - celovita dokazna ocena - odločba o kazenski sankciji - meje pritožbenega preizkusa sodbe - izvajanje dokazov zavrnitev dokaznega predloga
V obravnavani zadevi je količina konoplje vsekakor tista, ki pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da zasežena konoplja presega količino, potrebno za lastno uporabo in je zato pravilno štelo, da je ta bila namenjena širšemu trgu, kar pa ni nujno le njena prodaja.
nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe - prekinitev postopka
Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (ZPPDID) v posledici ugotovitve, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Lekić proti Sloveniji dne 11. 12. 2018 sprejelo dokončno odločitev, v kateri je ugotovilo, da Republika Slovenija ni kršila človekovih pravic s sprejetjem pravne ureditve prenosa obveznosti izbrisanih družb na družbenike.
Ker iz navedene pravne podlage ZPPDID izhaja, da če ESČP ugotovi, da Republika Slovenija ni kršila človekovih pravic s sprejetjem pravne ureditve prenosa obveznosti izbrisanih družb na ustanovitelje oziroma na družbenike na podlagi zakonov navedenih v prvem odstavku prejšnjega člena, se prekinjeni postopki nadaljujejo po uradni dolžnosti po dokončnosti sodbe ESČP, je izpodbijano odločitev potrditi kot zakonito.
stečajni postopek - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - neplačane davčne obveznosti
V skladu s tretjim odstavkom 314. člena ZFPPIPP velja v primeru prerekanja terjatev iz prvega odstavka tega člena, napotitev za tistega, ki je terjatev prerekal, ne glede na določbo 300. in 302. člena ZFPPIPP, saj je uporaba teh pravil v takih primerih izrecno izključena.
ZPP člen 394, 394-4, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6.
predlog za obnovo postopka - procesne predpostavke za dovoljenost predloga za obnovo postopka - faze odločanja o zahtevi za obnovo - izkazanost obnovitvenega razloga - prepozen predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - prepozno predlaganje zaslišanja priče - prepozno predlagan dokaz - krivda za prepozno predlaganje dokazov - primerna skrbnost
Sodišče obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP ne upošteva, če bi stranka ob primerni skrbnosti že v predhodnem postopku lahko uveljavljala oziroma dokazovala dejstva, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga. Predložitev novega dokaza torej sama po sebi ne zadošča za uspeh s predlogom, ampak mora predlagatelj zatrjevati in izkazati tudi to, da ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že prej, to je še v času do pravnomočnega zaključka postopka. Ob tem je ključno, da izkaže, da pri zbiranju procesnega gradiva ni ravnal procesno neskrbno.
Postopka sprejema v zavod institucionalnega varstva in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu storitve institucionalnega varstva sta dva ločena postopka. Postopka nista združena in se o upravičenosti do storitve za posameznega upravičenca ter o oprostitvah plačila stroškov institucionalnega varstva odloča v dveh različnih postopkih.
Ker je bil tožnik za svojo mamo oproščen plačila storitev institucionalnega varstva, s predmetno tožbo svojega pravnega položaja, glede na svojo trditveno podlago, ne more več izboljšati in ne more doseči izdaje zanj ugodnejše odločbe.
trditveno breme - spremenjene okoliščine - časovne meje pravnomočnosti - novo izvršilno sredstvo
Ker je problem pri dovolitvi izvršbe z ″novim″ izvršilnim sredstvom, ki je bilo v tekočem izvršilnem postopku že ustavljeno, v preboju časovnih mej pravnomočnosti ustavitvenega sklepa konkretne izvršbe, so razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo neutemeljenost ugovora, nepravilni. Kot pravilno opozarja pritožba, bi bilo mogoče časovne meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe na premičnine z dne 12. 12. 2013 preseči le, v kolikor bi upnik v svojem predlogu izkazal spremenjene okoliščine, ki bi posledično utemeljile predlagan rubež premičnin kot novo izvršilno sredstvo (torej abstraktni dejanski stan iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ). Na tem mestu je dodati, da s takšno razlago v upnikovo pravico do sodnega varstva ni poseženo, saj lahko vedno vloži nov izvršilni predlog.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00036022
OZ člen 372. ZVPot člen 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZDP-1 člen 18, 18/3.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - sporazum o zavarovanju kredita - ugotovitev ničnosti pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - valutno tveganje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošteni pogodbeni pogoji - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - dogovor o valutni klavzuli - slaba vera banke - dobra vera - ničnost kot sankcija za kršitev - glavni predmet pogodbe - aleatorna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - devizno poslovanje
Sankcijo ničnosti je ZVPot v 23. členu predpisoval za pogodbene pogoje, ki so za potrošnika nepošteni.To lahko velja le za nejasna in nerazumljiva pogodbena določila, pri čemer je v okviru nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe pomembno predvsem, ali je banka ravnala v dobri veri ter obstoj morebitnega znatnega ravnotežja med pravicami in obveznostmi strank. Pogoja morata biti podana kumulativno, pri čemer morata omenjeni predpostavki nepoštenosti, neodvisno od tega, kdaj se je neravnotežje pokazalo, obstajati že v trenutku sklenitve pogodbe. Po interpretaciji SEU je za presojo predpostavk nepoštenosti iz prvega odstavka 3. člena Direktive odločilno, ali je v času sklepanja pogodbe obstajalo znatno neravnotežje v stopnji informiranosti med potrošnikom in banko glede rizika spremembe tečaja in tedaj obstoječimi okoliščinami, ki lahko naknadno vplivajo na spremembo tečaja na škodo potrošnika med trajanjem kreditne pogodbe. Če je bila banka informirana o takšnih rizikih oziroma če je za njih vedela, pa o tem ni obvestila potrošnika oziroma bi lahko bila (takrat) glede na svojo strokovnost in znanje o tem informirana, pa se o tem ni niti sama informirala, je bila v času sklepanja pogodbe nedobroverna.