neplačevanje preživnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmožnost plačevanja preživnine - konkretizacija zakonskih znakov - kredit - način plačevanja preživnine - prednost obveznosti preživljanja pred drugimi obveznostmi
Okoliščina, da je preživnina bila v tistem času delno poplačana v izvršilnem postopku, pa na kazensko odgovornost obdolženca ne more vplivati.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določbe ZPP, da v primeru, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP), če pa vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP).
vmesna sodba - odškodninska odgovornost zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - namerna povzročitev nesreče - trk vozila
Po 944. členu OZ zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, če je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro.
ZPP člen 10, 80, 206, 206/1, 206/1-3.. ZNP-1 člen 57.. DZ člen 295.
prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
V teku je postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Glede na dejstvo, da pred Okrajnim sodiščem v Mariboru teče postopek pod opr. št. N 121/2019, je bilo sodišče prve stopnje zavezano k odreditvi prekinitve postopka. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033103
ZPP člen 319. ZZK-1 člen 91, 91/1, 91/3, 91/4, 92. SPZ člen 142.
ničnost notarskega zapisa - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - posojilna pogodba - skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - pravni interes za ugotovitveno tožbo - zavrženje tožbe - identiteta spora - ne bis in idem - delna ničnost - izbris zaznambe
Izbris zaznambe neposredne izvršljivosti ureja 92. člen ZZK-1, ki določa, da v primeru, če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, ki je bila ustanovljena na podlagi notarskega zapisa, na katerega se nanaša zaznamba neposredne izvršljivosti, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te zaznambe (92. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče bo torej po uradni dolžnosti izbrisalo zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, ko bo dovolilo izbris hipotek, ki so bile ustanovljene na podlagi spornega notarskega zapisa. Tožnica zato nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, s tem, da zemljiškoknjižno sodišče tudi ni (še) dovolilo izbrisa hipotek.
OZ-UPB1 člen 341, 341/1, 364, 364/2, 369, 369/1, 369/2,.
pripoznava zastarane obveznosti - odpoved zastaranju - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - 3-letni zastaralni rok
Ni nujno, da je volja dolžnika za pripoznavo dolga izrecno izražena, marveč je lahko izražena tudi na posreden način, s konkludentnimi ravnanji (drugi odstavek 364. člena OZ).
ZZVZZ člen 26, 44c.. URS člen 51.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 177, 177/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - ambulantno zdravljenje - napotnica
Pravica do zdravljenja v tujini je v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljena le v mejah z zakonom in podzakonskimi predpisi določenih standardov, potrebno pa jo je uveljavljati po predpisanem postopku. Šele uveljavitev Direktive 2011/24/EU je omogočila slovenskemu zavarovancu gibanje in iskanje zdravstvenih storitev v tujini tudi v zasebnem sektorju pod določenimi pogoji, pri čemer direktiva ne posega v organizacijo javnih sistemov. Zakonodajalec ostro loči med upravičenjem zasebnega in socialno zavarovanega pacienta. To se odraža v številnih določenih omejitvah za socialno zavarovanega pacienta. Neomejeno uveljavljanje pravic ima zgolj zasebni pacient, če je seveda pripravljen plačati. Bistvo je, da socialno zavarovan pacient ne more po lastni presoji uveljavljati zdravljenja na način kot si ga želi. V primerih načrtovanega zdravljenja v tujini je vedno potrebna napotitev na zdravljenje v tujino v skladu z določbami nacionalnega prava. Sodišče EU je že ugotovilo, da je dopustno, da nacionalna zakonodaja, predpisuje za zdravljenje v drugi državi članici izdajo predhodnega dovoljenja, ko je mogoče to oviro objektivno utemeljiti in s tem upravičiti. V slovenskem sistemu zdravstvenega zavarovanja se slednje odraža v vezanosti na napotnico, ki jo izda izbrani osebni zdravnik ali napotni zdravnik. Le-ta je časovno omejena, pri čemer je časovna veljavnost odvisna od vrste storitve, za katero je bila izdana.
Ob dejstvu, da je bila napotnica uporabljena 5. 10. 2016 in da je bila izdana za obdobje treh mesecev, je tožeča stranka dne 19. 4. 2018 poseg opravila v vlogi zasebnika samoplačnika, saj ni imela veljavne napotnice, da bi lahko zahtevala tudi povračilo stroškov na podlagi 44. c člena ZZVZZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00034453
ZPP člen 8, 286, 286/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - povrnitev vlaganj - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - metodološki napotek - kršitev metodološkega napotka - bistvene kršitve določb postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prekluzija navajanja dejstev in predlaganje dokazov
Ne drži sicer stališče pritožnika, da se lahko stranki ali priči le verjame ali ne verjame, je pa res, da mora sodišče prve stopnje v primeru, da šteje del izpovedi za verodostojen, del pa ne, to še posebej skrbno obrazložiti.
Ker je prepričljivost dokazne ocene mogoče presojati šele po tem, ko je ta izvedena v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP in ko bo odpravljena prej opisana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ni presojalo utemeljenosti pritožbenih očitkov o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
posestno varstvo - motenje posesti - soposest - sprememba posestnega stanja - motilno dejanje - rok za vložitev motenjske tožbe
Dejstvo je, da je toženka odvod fekalnih voda na tožnikovo nepremičnino brez njegovega strinjanja uredila na drug način, ki tožnika obremenjuje bolj kot prej. Sedaj se odpadna voda izteka vsakodnevno, prej pa se je to dogajalo le občasno (pozimi); poleg tega se voda sedaj celo razliva po tožnikovi nepremičnini, kar se prej ni dogajalo. Zato ne more držati, da opisana sprememba toženkinega izvrševanja soposesti za tožnika nima ekonomskega oziroma praktičnega pomena. Gre za znatno spremembo, ki za tožnika upravičeno ni sprejemljiva. Pritožbeno stališče, da bi bil lahko novi iztok vode za tožnika moteč šele, če bi na spornem delu nastalo mokrišče, je pretirano in mu ni mogoče slediti. Nov stalni in razlivajoči se iztok za tožnika v primerjavi s prejšnjim občasnim in vkopanim iztokom predstavlja bistveno spremembo, ki je ni dolžan trpeti.
Glede na materialnopravno stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi III Ips 63/2018, lahko zavod za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje denarne dajatve, ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja dajatve, odloča o preplačilu in vračilu sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje. Po stališču revizijskega sodišča je pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, varovana le, če so še naprej izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pravni in dejanski pogoji za priznanje in izplačevanje, torej uživanje že priznane pokojninske dajatve. Če nastane novo dejstvo med izplačevanjem denarne dajatve, je to lahko podlaga za novo upravno odločbo o neobstoju pravice do izplačevanja. Navedeno pravno posledico je nosilec zavarovanja dolžan ugotoviti ob spremembi dejanskih okoliščin priznane pravice in na temelju 194. člena ZPIZ-2 izdati odločbo o preplačilu. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
ZSVarPre člen 31, 31/1, 31/1-3, 31/2.. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 12, 12/3.
denarna socialna pomoč
Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da tožnik živi v stanovanju staršev, ki sicer bivajo drugje. Z njimi pa nima sklenjene najemne pogodbe. Organ zato meni, da ima tožnik zagotovljeno bivanje in da se mu zato denarna socialna pomoč zniža za 15 %. Kot to poudarja že sodišče prve stopnje je tožnik že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo zatrjeval in predložil dokazila o tem, da nima zagotovljenega bivanja, saj naj bi sam plačeval stroške, vezane na stanovanje. Drugostopenjski organ pa se do navedenega sploh ni opredelil, temveč iz obrazložitve zgolj izhaja, da ima CSD pooblastilo, da na podlagi 31. člena ZSVarPre lahko odloči, da se denarna socialna pomoč lahko dodeli tudi v nižjem znesku. V tem primeru pa gre za neobrazloženo odločbo, ki se jo kot tako ne da niti preizkusiti. Že zaradi navedenega razloga je sodišče prve stopnje drugostopenjsko odločbo utemeljeno odpravilo.
Ob dopolnjenih 65 letih starosti, vendar le 10 letih, 4 mesecih in 26 dneh pokojninske dobe pri slovenskem nosilcu zavarovanja (pri nosilcu zavarovanja v BiH tožnica sploh nima pokojninske dobe), ni izpolnjeno nobeno od zakonskih dejanskih stanj iz 27. člena ZPIZ-2 za pravico do starostne pokojne.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki - kontradiktornost izvršilnega postopka - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V izvršilnem postopku je že na konceptualni ravni načelo kontradiktornosti do določenem mere omejeno, saj upnik izterjuje terjatev, za katero že ima izvršilni naslov. ZIZ tudi ne predpisuje obveznega vročanja upnikovega odgovora na ugovor dolžniku, zato je presoji sodišča prepuščeno, ali bo - glede na vsebino ugovora in vsebino upnikovega odgovora na ta odgovor - dalo dolžniku možnost izjave v zvezi s to vlogo. Pri tem pa nima povsem svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi je treba stranki sodnega postopka zagotoviti možnost, da se izjavi o vsem, kar je pomembnega za odločitev njenih pravicah in obveznostih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00033913
ZGJS člen 76. ZFPPIPP-UPB8 člen 330, 342, 342/5.
lastninjenje družbene lastnine - izločitvena pravica - pasivna legitimacija - pravni interes za pritožbo - tožba na ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe v stečaju
Določba 76. člena ZGJS namreč ureja lastninjenje objektov in naprav, ki so bili do takrat v družbeni lastnini. Zakon je določil, da zaradi namembnosti in pomena teh sredstev (šlo je za objekte javne infrastrukture), pa tudi zaradi načina financiranja izgradnje javne infrastrukture v času prejšnje družbene ureditve, ta sredstva postanejo last občine, oziroma republike, ne glede na to, na koga je bila vpisana pravica uporabe. V tem se položaj razlikuje od primerov, na katere se sklicuje pritožnik. V teh primerih je namreč šlo za lastninsko pravico fizičnih in pravnih oseb, v katero dejansko ni mogoče poseči brez ustreznega postopka in brez ustrezne odmene. V zadevah po 76. členu ZGJS pa je šlo šele za spremembo družbene lastnine v zasebno in za (prvo) določitev imetnika lastninske pravice.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka za glavno obravnavo - domneva umika tožbe - opravičljiv razlog za zamudo
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo o vprašanju ali je tožnik narok zamudil iz opravičljivih razlogov, že pravnomočno odločeno, zato se v to ni več dopustno spuščati, podrejeno pa pritrjuje vsem ugotovljenim razlogom, da tožnik ne izkazuje opravičljivih razlogov za zamudo z udeležbo na poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035838
DZ člen 161, 163, 163/2, 290, 290/1, 290/2. ZNP-1 člen 42, 216, 216/2.
začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - trajanje ukrepa - časovna omejenost ukrepa - otrokova korist
Ob izdaji začasne odredbi o stikih pod nadzorom 10. 7. 2018 je še veljal ZZZDR, podlaga za izdajo začasne odredbe so bile tako določbe ZPP in zakona o izvršbi in zavarovanju. A višje sodišče je sklep o ugovoru razveljavilo 17. 9. 2019 in že na podlagi določbe drugega odstavka 290. člena DZ ter drugega odstavka 216. člena ZNP-1 bi moralo sodišče postopek z začasno odredbo nadaljevati po določbah DZ in ZNP-1. Kar se tiče vsebinskih pogojev za izdajo začasne odredbe, okoliščina, da je sodišče prve stopnje ob odločanju uporabilo določbe ZZZDR oziroma ZPP, na pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivala, saj je pravilno ugotavljalo, ali je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, kar je (edini) pogoj za izdajo začasne odredbe po 161. členu DZ. Drugače pa je, kar se tiče trajanja ukrepa stikov pod nadzorom, ki je v skladu z drugim odstavkom 163. člena DZ omejeno na največ 9 mesecev.
starostna pokojnina - pravnomočna odločitev - spremenjeno dejansko stanje
V 4. točki 1. odstavka 129. ZUP-a pa je eksplicitno določeno, da organ prejeto zadevo najprej preizkusi in jo s sklepom zavrže, če je bila o isti upravni stvari že izdana zavrnilna odločba, pa se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ni dopustno vsebinsko upravno odločati o istovrstni zahtevi, o kateri je že pravnomočno odločeno.
Potem, ko je bila zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno zavrnjena in pred tem preračun invalidske pokojnine, uveljavljene v Bosni in Hercegovini od 1. 1. 1998 dalje z upoštevanjem tudi v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe, se dejansko in pravno stanje, po katerem ostaja denarna dajatev iz invalidskega zavarovanja trajna obveznost nosilca zavarovanja v BiH, ni v ničemer spremenilo.
Po 83. členu OZ je pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom, nična le, če namen kršenega pravila ne odkazuje na drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Varstvu upnikov pred pravnimi ravnanji, zaradi katerih dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, je prvenstveno namenjen institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj (255. člen OZ in naslednji).
nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe - prekinitev postopka
Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (ZPPDID) v posledici ugotovitve, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Lekić proti Sloveniji dne 11. 12. 2018 sprejelo dokončno odločitev, v kateri je ugotovilo, da Republika Slovenija ni kršila človekovih pravic s sprejetjem pravne ureditve prenosa obveznosti izbrisanih družb na družbenike.
Ker iz navedene pravne podlage ZPPDID izhaja, da če ESČP ugotovi, da Republika Slovenija ni kršila človekovih pravic s sprejetjem pravne ureditve prenosa obveznosti izbrisanih družb na ustanovitelje oziroma na družbenike na podlagi zakonov navedenih v prvem odstavku prejšnjega člena, se prekinjeni postopki nadaljujejo po uradni dolžnosti po dokončnosti sodbe ESČP, je izpodbijano odločitev potrditi kot zakonito.